Na drugi strani svetega pogleda

Vem, da je kliše začeti zgodbo o razstavi Ikone v Mestnem muzeju Ljubljana s filmom Tarkovskega Andrej Rubljov. A ne gre drugače. Morda najlepši, najbolj realističen in hkrati skrivnosten film o srednjeveški Rusiji. Črno-bel je in mračen, poln nasilja, mučenja, bede, poganskih ritualov, lakote in blata. Prizori še najbolj spominjajo na Brueglova platna. Že začne se nepričakovano – s pogledom z neba. Moški, privezan na primitivni balon, se z visokega zvonika vrže v globino in poleti, gledalec sliši le njegove navdušene krike. Pod njim bežijo pokrajine, reke, vasi, prestrašene črede divjih konjev in množice začudenih ljudi, ki ga sprašujejo: »Kam greš?« In on jim odgovarja: »Letim!« Še noben človek ni videl sveta z neba, to je bil pogled, dovoljen le za žuželke, ptice in Boga. Zato ni ...