V nadaljevanju preberite:

»Veseli nas, da se občinstvo tudi v času številnih pretresljivih dogodkov, ki smo jim priča v bližnjem svetu in tudi dlje, tako zelo zanima za festivalski program in sprejema naše povabilo k odkrivanju novih filmov in medsebojnemu dialogu. Številni filmski ustvarjalci se na rdeči preprogi zavzemajo za demokracijo, kar ne odraža le vrednot festivala, temveč kaže tudi na to, da je razprava o aktualnih trendih vseprisotna in mora potekati v celotni družbi,« se je ob otvoritvi glasila izjava vodilnih mednarodnega filmskega festivala v Berlinu.

Toda med eno sredo in drugo smo na Berlinalu videli in doživeli še vse kaj drugega. Najprej to, da se je v zadnjih letih iz najbolj angažiranega festivala spremenil v najbolj spolitiziranega.

Novembra meseca lani, ko so v tem mestu potekale večtisočglave demonstracije proti izraelski moriji v Gazi in uradnemu političnemu stališču Nemčije do slednje, smo lahko na tihih demonstracijah v Kreuzbergu – vzklikanje protivojnih gesel Svoboda za Gazo, Nemčija financira, Izrael bombardira – doživeli, kako drugače od svojih upraviteljev razmišlja del naroda.