Snemati filme zame pomeni dihati

Dokumentarist življenja na margini. Človek, čigar filmi vedno drsijo vzdolž tanke linije med svetim in profanim, lepoto in gnusom, ljubeznijo in sovraštvom. Abel je čisto zares eden od utemeljiteljev fenomenologije dobrega in zla v filmu, vedno začenši pri sebi. In tudi zato mi poje srce, da je pred dvema mesecema sprejel moje povabilo na letošnji Liffe, ki se bo 13. novembra odprl prav z njegovim najnovejšim filmom, Tommaso. Z Willemom Dafoejem, tako rekoč njegovim stalnim igralcem v zadnjiih desetih, petnajstih letih, v glavni vlogi. Skoraj dokumentarec, pa ni, srčen in neposreden, o ameriškem umetniku, ki se preseli v Rim; v njem igra pol Abelove družine in pol Willemove. Vsaka podobnost z resničnostjo ni naključna. »Svojega norega življenja v filme nikdar nisem vnašal načrtno. So ...