Brez treninga še gre, brez tekmovanj ne (VIDEO)

Kapetan slovenske namiznoteniške reprezentance Bojan Tokić ne ve, za kaj bi vadil.
Fotografija: Pri skoraj 40 letih starosti se je Bojan Tokić znašel na novi prelomnici. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Pri skoraj 40 letih starosti se je Bojan Tokić znašel na novi prelomnici. FOTO: Leon Vidic

Čeprav je slovenska vlada dovolila tudi namiznoteniške treninge, resda v omejenih razmerah, Bojan Tokić, še ni začel resno vaditi. V Italiji, kjer je v letošnji sezoni igral za Carraro, so državno prvenstvo končali, v Sloveniji pa nima pravega partnerja.  Vendar večjo težavo, kot je pomanjkanje treninga, vidi v dejstvu, da ne ve, za kaj bi treniral. Kariero bi rad nadaljeval najmanj do olimpijskih iger v Parizu 2024.

»Še najmanjša težava je trenažni proces. V tem trenutku smo lahko bolj zaskrbljeni glede tekmovanj, kdaj bomo sploh lahko igrali na turnirjih, kako bo z ligami … Zame, ki bom januarja prihodnje leto dopolnil 40 let, je vseeno nekoliko drugače kot za dvajsetletnike. Jaz potrebujem motivacijo, zato je tekmovalni proces nujen. Najmanjši problem bi bilo domov pripeljati mizo in kakorkoli trenirati, ampak težava je, da smo vsi v negotovosti, kdaj se bodo začeli turnirji, če se sploh bodo. In če teniška igralca, kot sta Rafael Nadal in Novak Đoković, izjavita, da upata, da se bo vse skupaj začelo z odprtim prvenstvom Avstralije, ki bo šele januarja 2021, potem res ne vem, kdaj bomo začeli mi. In če glava ni prava, tudi trening ni takšen, kot bi moral biti. Prav tako ne vem, kako razmišlja vodstvo Mednarodne namiznoteniške zveze, ki je za zdaj preklicalo turnirje do konca julija, vendar nisem prepričan, da se bodo začeli avgusta,« je navkljub sprostitvi nekaterih ukrepov še vedno v dvomu dolga leta najboljši slovenski namiznoteniški igralec.
 

Jorgić in Kožul bosta le napredovala


Seveda to ne pomeni, da Tokić doma v Kromberku sedi križem rok. Ves čas skrbi za telesno pripravljenost, ima pa veliko dela okoli hiše, tastu pomaga v njegovem vinogradu, začel se je ukvarjati z oljkarstvom in čebelarstvom. »Za vse to prej ni bilo časa,« v smehu pravi Tokić, ki je že tako imel v letu 2020 nemalo težav z zdravjem. Tudi olimpijski turnir v Gondomarju je odigral bolan.
»Po eni strani je bilo zame dobro, da je prišlo do prekinitve, kajti zaradi zdravstvenih težav sem moral odpovedati kar nekaj turnirjev. Tako tudi nisem nastopil na nobenem turnirju svetovne serije. Očitno se nekaj dogaja z mojim imunskim sistemom, ne vem pa, kaj natančno. Že v minulem tednu sem imel določene preiskave, nekatere me še čakajo.«



Po olimpijskih igrah v Riu de Janeiru je Tokić pogumno napovedal, da bo na prihodnjih olimpijskih igrah sodeloval z ekipo. »Takrat so ta moja razmišljanja imeli za nora, ampak na koncu so se uresničila. Žal mi je le, da je med mano in fanti 17, 18 let razlike, kajti tako Darko Jorgić kot Deni Kožul bosta v prihodnjih letih samo še napredovala. Vprašanje je samo, kje se bosta ustavila. Oba spremljam od začetkov njune profesionalne kariere. Za Darka je meja samo nebo, velik potencial ima tudi Deni. Ne nazadnje je to potrdil z zmago v finalu državnega prvenstva proti Darku, v nemški ligi je premagal tretjega igralca z zadnjega svetovnega prvenstva. Pri 22 letih šele prihaja v svoja najboljša leta. Morda je nekoliko zapostavljen, ker so Darkovi rezultati tako dobri, ampak vsakdo ima svoj način napredovanja. Sam sem svoj najboljši namizni tenis začel igrati šele pri 30 letih. Upam le, da bom v prihodnjih letih ohranil zdajšnjo raven igranja in da bom lahko samo pomagal tej ekipi. Če mi bo to uspelo, sploh ne dvomim, da bomo imeli še naprej odlične rezultate,« je prepričan igralec, ki je že trikrat igral na olimpijskih igrah. Najdlje je prišel v Riu de Janeiru, ko je izpadel v četrtem krogu, na evropskih prvenstvih pa je osvojil dve bronasti kolajni med dvojicami ter po eno v posamični in ekipni konkurenci.

Glede na to, da bodo olimpijske igre šele prihodnje leto, bo njegov motiv, da vztraja do olimpijskih iger v Parizu, še toliko večji. »Da, po olimpijskih igrah v Tokiu bodo le še tri leta do Pariza. Če bodo moje igre takrat še na zdajšnji ravni, ne vidim razloga, da ne bi poskusil še petič igrati na olimpijskih igrah. Seveda so tu še druge zadeve, toda glede motivacijskega faktorja je to dobra stvar.«

Bojan Tokić je že trtikrat nastopil na olimpijskih igrah. FOTO: Družnik Matej
Bojan Tokić je že trtikrat nastopil na olimpijskih igrah. FOTO: Družnik Matej

 

Premalo se govori o selektorki


V Italiji se je državno prvenstvo predčasno končalo. Carrara, za katero je letos igral Tokić, je bila pred prekinitvijo na drugem mestu, z drugim najboljšim izkupičkom v ligi pa se lahko pohvali večno mladi Novogoričan. »V Italiji nisem bil od začetka februarja, sicer pa se tja vozim le na tekme, medtem ko glavni del treningov opravim s Hrvati v Zagrebu. Čeprav sem imel dve ponudbi iz nemške bundeslige, bom še naprej igral v Italiji. V teh letih se preprosto moram malo umakniti in kot gredo nogometaši ob koncu kariere v Katar, sem šel jaz v Italijo, ki je blizu doma, tako da sem prijetno združil s koristnim. Pomembno je, da sem v Italiji zadovoljen, zavedam pa se tudi, da nisem več na tisti ravni, da bi lahko vsak teden igral v najmočnejši evropski ligi,« je realen kapetan slovenske moške reprezentance, ki ima veliko idej, kako bi v Sloveniji lahko deloval namiznoteniški center.

»Imam veliko pametnih idej, vendar na žalost nisem vključen v nobena razmišljanja. Žal mi je, da je tako, kajti že zdaj moramo razmišljati, kaj bo, ko bosta Jorgić in Kožul končala karieri. Vesel sem, da sta se pojavila še v času moje kariere, toda če želimo biti še naprej na namiznoteniškem zemljevidu, moram že zdaj razmišljati, kako naprej. Zavedati se moramo, da se mora poklopiti veliko stvari, da pridemo do vrhunskih igralcev, toda brez pravilnega razmišljanja in pravilnega dela, je to nemogoče doseči. Ampak, kot rečeno, imam milijon pametnih zamisli, a do izvedbe ne pride. Želel bi si, da bi me kdaj upoštevali, vključili v delo, ne morem pa biti tisti, ki bi se vsiljeval,« je o pomembnosti namiznoteniškega centra v Sloveniji spregovoril Tokić, ki ni pozabil omeniti selektorke Andreje Ojsteršek Urh.

 »Velikokrat slišim pohvale o Marjanu Fabjanu, ki je odličen trener, vendar ne vem, ali je kdaj založil svoj denar, da bi njegovi varovanci dobili vse, kar potrebujejo. No, Andreja Ojsteršek Urh je, in mislim, da se premalo govori o njenem deležu pri zadnjih uspehih naše reprezentance,« je še dodal igralec, ki se je že zdaj z zlatimi črkami vpisal v zgodovino slovenskega namiznega tenisa.

Preberite še:

Komentarji: