Prestavitev letošnjih olimpijskih iger v Tokiu na leto 2021 bi lahko pomenila nepričakovano vstopnico za igre kar nekaj športnikom, ki zaradi dopinških prekrškov ne bi mogli tekmovati letos poleti. To ni všeč vsem, a je legalno pravilno, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Kopici športnikov se prepovedi tekmovanj iztečejo pravočasno za prestavljene igre (23. julij do 8. avgust 2021).

Veliko je takih, ki se ne strinjajo, da bi ti lahko tekmovali na igrah, a kaže, da ni pravne poti, ki bi jim nastop lahko preprečila.

Nemški protidopinški aktivist Fritz Sörgel bi raje videl, da bi kazni zamrznili, ko tekmovanje ni mogoče, kot je primer v tem času pandemije novega koronavirusa.

»Kazni bi se morale nanašati na čas tekem in treningov,« pravi Sörgel.

Cas izpodbija Mok

A podobne poskuse Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) je vedno izpodbilo Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani.

S tako imenovanim pravilom Osaka je Mok želel doseči, da športniki, ki so odslužili polletno ali daljšo kazen zaradi dopinga, ne morejo nastopiti na naslednjih OI.

A to pravilo je uspešno izpodbila ameriška atletska zveza v primeru svojega tekača na 400 metrov LaShawna Merritta.

Cas pravi, da bi pravilo lahko prišlo v veljavo, če bi bilo del kodeksa Svetovne protidopinške agencije (Wada) in ne olimpijske listine. A Wada se je namesto za takšno pravilo odločila podaljšati kazni z dveh na štiri leta.

»Wada je kot krovna protidopinška organizacija pojasnila, da so po zdajšnjih pravilih dopinške kazni kronološke in ne vezane na določeno tekmovanje,« pravijo pri Moku in poudarjajo, da so večkrat poskušali uveljaviti to pravilo, a jim tega na koncu ni dovolil Cas.

Na ducate športnikov bi lahko tekmovalo naslednje leto v Tokiu, letos pa ne bi smeli. Šef atletskega odbora za integriteto Brett Clothier je dejal, da je to neugodna situacija, a pravno točna.

Težko bi požrli vrnitev dopinških kriminalcev

Med atleti je takšna tudi turška tekmovalka na srednjih progah Gamze Bulut, katere kazen se izteče 20. maja. Tako ne bi smela nastopiti na letošnjih igrah, bo pa lahko prihodnje leto.

Bulutova je leta 2012 dobila olimpijsko zlato na 1500 m, potem ko so njeno rojakinjo Asli Cakir Alptekin diskvalificirali zaradi dopinga. A pozneje je tudi Bulutova ostala brez nje zaradi dopinških nečednosti.

Kar nekaj podobnih primerov je tudi v drugih športih, vključno s plavanjem, kjer se kazni iztekata južnoafriškemu in ameriškemu dobitniku štafetnih olimpijskih odličij Rolandu Schoemanu in Conorju Dwyerju. Slednji se je lani sicer upokojil po izrečeni 20-mesečni kazni, a bi se kaj lahko premislil in vrnil.

Eden članov nemške plavalne zveze Thomas Kurschilgen pravi, da dopinško čisti športniki vedno težko »požrejo« vrnitev »dopinških kriminalcev«.

Šef Svetovne atletike Sebastian Coe je dejal, da je to nekaj, kar morajo preučiti, a predsednik Wade Witold Banka je nedavno izjavil, da protidopinške organizacije ne morejo izbirati, kdaj naj športniki prestajajo kazen.

»Tako kot športnik ne more izbirati, kdaj bi rad sam prestajal kazen,« je poudaril Banka.