Je vsak vrhunski športnik lahko tudi vrhunski trener?

Po eni strani poklicna športna kariera, po drugi pa rekreacija, ki nam izboljša življenjski slog. Ne glede na to, v katero od teh dveh sfer pripadamo, je pomembno, da je vodenje teh strokovno. Samo tako bodo rezultati uspešni, treningi pa varni. Šport se hitro razvija. Prav tako se razvija znanost v športu, kjer prihaja do novih spoznanj in novosti na različnih področjih. Na primer razvoj ter inovacije športne opreme in rekvizitov za vadbo, razvoj trenažnega procesa, poznavanje procesa regeneracije in diagnostika v športu kot posledica novih tehnologij. Zato mora športna stroka nova znanja sistematično in kontinuirano dopolnjevati.

»To velja za stroko, ki deluje v vseh športnih programih, ne zgolj na področju vrhunskega športa, kjer je to načeloma že vgrajeno v sistem posamezne panoge,« pojasnjuje Blaž Perko, generalni sekretar OKS, in ob tem opozarja, da je z razvojem športne industrije opazen pojav različnih tržnih produktov, ki so na voljo vsakemu. Posledice so lahko slabe, predvsem za neizkušenega rekreativca, ki lahko brez predznanja in strokovne pomoči z neustrezno uporabo ali pretiravanjem tudi škodi lastnemu zdravju. »Zato je zelo pomembno, da se tudi v splošni javnosti vzbudi zavedanje o pomenu športne stroke pri izvajanju športnih dejavnosti. Problematični so predvsem posamezniki, ki se razmeroma pozno odločijo za redno športno dejavnost, ali pa rekreativci, ki pretiravajo z aktivnostjo in lahko s pomanjkljivim znanjem škodijo sebi ali tudi drugim, ki jih tako nagovarjajo. Z namenom, da do tovrstnih primerov ne bi prihajalo, je delo v športu pri nas regulirano.«

Tu pa kot eden osrednjih deležnikov svojo vlogo odigra Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki že več let ob finančni podpori Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MIZŠ) izvaja projekta: Usposabljanje strokovnih delavcev v športu 2018–2022 in Razvoj kadrov v športu 2016–2022.

Kakšno znanje je torej potrebno

Pravico do dela v športu ima skladno z Zakonom o športu (ZŠpo-1) izključno tisti športni delavec, ki je ustrezno izobražen ali strokovno usposobljen ter vpisan v Razvid izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. To v praksi pomeni, da moramo razlikovati med strokovno izobraženim in strokovno usposobljenim delavcem v športu.

»Z opravljenimi obveznostmi pridobi ustrezna znanja oziroma kompetence za delo v športu. Seznam oziroma Razvid javno veljavnih programov je objavljen na straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kar je pomembno, saj so na trgu tudi drugi programi, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za pridobitev pravice dela v športu,« opozarja Perko in doda, da po opravljenem javno veljavnem programu posameznik pridobi diplomo in se lahko vpiše v javno evidenco – Razvid izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, ki je prav tako objavljen na spletnih straneh (MIZŠ).

To velja enako za strokovno delo v vseh športnih programih. Tako za delo v programih vrhunskega športa kot na primer v atletiki ali nogometu ipd. ter v programih športne rekreacije in drugih programih športa, ki so namenjeni posameznikom vseh starosti z različnim predznanjem in sposobnostmi.

Poleg uradnega znanja pa je pomembno tudi, opozarja prof. dr. Mojca Doupona, direktorica direktorata za šport pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da znajo predavatelji »prilagoditi zahtevnost vsebin potrebam na terenu za posamezno pojavno obliko športa. Slušatelji morajo po končanem 'tečaju' odnesti domov in v svoje športno okolje polno vrečo novih idej, kako lahko izboljšajo vadbeni proces. Seveda je pomembno, da imajo hkrati tudi dostop do najnovejše literature, tuji strokovnjaki pa lahko občasno obogatijo usposabljanje na najvišji stopnji predvsem s prikazom uporabe najnovejših tehnologij pri specialnem trenažnem procesu, saj imamo morda prav na tem področju v Sloveniji najslabše možnosti, ker imamo premalo visoko tehnološke opreme.«

Vloga OKS-a pri organizaciji dela v športu

Olimpijski komite Slovenije ima pri projektih Usposabljanje strokovnih delavcev v športu 2018–2022 in Razvoj kadrov v športu 2016–2022 vlogo poslovodečega konzorcijskega partnerja. »To pomeni, da projekte vodi, organizira in koordinira projektne dejavnosti ter skrbi za administracijo. Pomembna je tudi finančna stabilnost oziroma likvidnost ter solventnost, ki je pri tako velikih projektih nujna, da aktivnosti nemoteno tečejo. OKS namreč za plačilo stroškov projektnih aktivnosti velikokrat zalaga finančna sredstva,» razloži Perko.

Prav tako svetuje panožnim zvezam in drugim organizacijam pri pripravi njihovih projektnih predlogov. Tovrstna podpora je pomembna predvsem tudi za manj tržne oziroma manj popularne športne panoge, ki imajo praviloma tudi manj razvito organizacijsko strukturo in manjše potrebe ter je posledično zanimanje za strokovno delo v tovrstnih panogah manjše. V nekaterih športnih panogah so bili tako v projektu usposobljeni sploh prvi kadri ali pa so skozi projekt pridobili najvišjo stopnjo usposobljenosti.

Kako naprej

»V Sloveniji imamo že vrsto let odličen izobraževalni sistem, ki je skupaj z izkušnjami iz prakse dal mnogo odličnih športnih delavcev, še posebej v nekaterih športnih panogah z dolgo tradicijo si upam reči, da smo po znanju strokovnih delavcev vodilni v Evropi. Npr. v zimskih športih, tudi v nekaterih igrah z žogo, npr. rokomet, odbojka, košarka itd. V zadnjih letih pa je tudi sistem usposabljanja strokovnih delavcev napredoval in kaže dobre rezultate v športni praksi,« poudarja Douponova, vendar pri tem opozori, da je možnosti za izboljšave še veliko, predvsem na področju izvajanja športnih programov za starejše in invalide. »Tu nam tudi primanjkuje izobraženega ali usposobljenega strokovnega kadra.« So pa na tem področju že v zaključni fazi priprav projekta za invalide, s katerim želijo vzpostaviti sistem za vključitev mladih invalidov v športne in gibalne dejavnosti in njihovo integracijo v družbo.

»Vsekakor pa si prizadevamo za vsebine zdravega življenjska sloga, ki jih še usklajujemo z Ministrstvom za zdravje. Cilj projekta bo povečati število redno športno dejavnih prebivalcev (družin) in športno dejavnih v strokovno vodenih športnih programih. Če bomo uspešni pri pridobitvi tega projekta, bodo imeli zelo pomembno vlogo poleg izobraženih tudi strokovno usposobljeni športni delavci, saj se bo projekt izvajal na lokalni ravni.«

Rezerve so tudi vsebinske narave, poudarja, in pri tem opozarja, da se bo treba ozreti na nekatere države in se učiti iz primerov dobrih praks (npr. Nemčija) in jih prenesti v naš prostor.

Perko pa ob tem dodaja: »Menim, da imamo rezervo na področju razvoja znanj menedžmenta športnih organizacij. To so funkcije sekretarja, direktorja, vodje pisarne, projektov ipd. Poslovanje športnih organizacij je postalo z leti in spremembami družbenega okolja bolj zahtevno in kompleksno. Mnogo organizacij nima sredstev za profesionalizacijo ali pa so ta omejena, zato težje pridobijo kakovosten kader, ki je kos zahtevam delovnega okolja v športni organizaciji. V prihodnje bo treba razvoju znanj na tem področju posvetiti dodatno pozornost.« Poleg tega področja pa bodo nadaljevali aktivnosti finančnega opismenjevanja in drugo usposabljanje mladih športnikov, organizacijo trenerskih forumov, kjer se opravi prenos znanja med trenerji različnih panog in drugih strokovnjakov.

Ko vrhunski športnik postane trener …

Med aktivno kariero je športnik neposredno udeležen v procesu učenja in razvoja znanja in sposobnosti v svoji športni panogi z namenom doseganja čim boljšega rezultata. Tako na svoji koži občuti učinke vadbe, spremljanje stanja pripravljenosti, regeneracijo, psihološko pripravo ... Vse to sprejema od trenerjev in drugih podpornih strokovnih delavcev v športu, ki uporabljajo različne pristope. »Lahko rečemo, da se med treningom podzavestno uči in pridobiva informacije tudi za kasnejše lastno strokovno delo v športu. Na praktičen način pridobljena znanja in izkušnje pa morajo športniki obvezno nadgraditi z ustreznim strokovnim usposabljanjem ali izobraževanjem, da lahko sami prevzamejo vlogo trenerjev,« pojasni Perko in pri tem doda, da ni zagotovila, da se bo vrhunski športnik po karieri razvil v vrhunskega trenerja. V okviru projekta Razvoj kadrov v športu, ki športnikom zagotavlja sofinanciranje in možnost za usposabljanje ali izobraževanje za delo v športu. Obenem imajo športniki možnost, da pod mentorstvom vrhunskih trenerjev pridobivajo dodatna trenerska znanja in izkušnje.

Tudi Matej Šebenik, trener slovenske šahovske reprezentance in še vedno tudi aktivni tekmovalec, je eden tistih, ki se zaveda, da je nekaj znanje iz prakse, pomembne pa so tudi kompetence, ki jih trener ali tekmovalec pridobi na različnih usposabljanjih. In kakšna dodatna znanja je trener slovenske šahovske šampionke in varovanke Laure Unuk dobil na ta način?

»To so bila bolj znanja široke športne stroke. Šah je seveda v tekmovalnem smislu tudi šport. Športno udejstvovanje je njegova zelo velika komponenta in zahteva telesno pripravljenost. To seveda prednostno ni bila moja ekspertiza. Na teh dodatnih izobraževanjih smo se veliko naučili o tej fizični in seveda tudi psihofizični pripravi, o optimalnih prehranskih strategijah. Skratka takšne stvari, ki v šahu postajajo v zadnjih letih vedno bolj pomembne.«

 

 

---

Naročnik oglasne vsebine je OKS