Kralji kraljice športov za enotnost naroda

Atletska zveza Slovenije bo naslednji četrtek na volitvah dobila predsednika za naslednji štiriletni mandat.
Fotografija: Kristjan Čeh je letos disk zalučal na vrhunske svetovne daljave. Kdo pa se bo zalučal na vrh Atletske zveze Slovenije? FOTO: Christine Olsson/Reuters
Odpri galerijo
Kristjan Čeh je letos disk zalučal na vrhunske svetovne daljave. Kdo pa se bo zalučal na vrh Atletske zveze Slovenije? FOTO: Christine Olsson/Reuters

Prihodnji četrtek, in to prek videopovezave, bodo zaradi koronakrize s prvotnega datuma 22. oktobra preložene volitve za predsednika Atletske zveze Slovenije. Za ta položaj kandidirajo štirje posamezniki, zdajšnji predsednik Roman Dobnikar, nekdanji Peter Kukovica, Klemen Boštjančič in Stojan Nikolić.

Vsi so en teden pred odločilnim glasovanjem vnovič podali svoje videnje delovanja panožne zveze kraljice športov in druga mnenja okoli zadev, omenjali so se plusi in minusi, baza, torej klubi, pa bo 26. novembra izglasovala, kakor pač že bo.

»V drugem štiriletnem mandatu želim dodatno udejaniti delovanje AZS. Že kot član upravnega odbora pred predsednikovanjem sem ponudil pomoč zvezi, ki ni bila v dobrem stanju, pripeljali smo denar, zdaj so vsi računi na AZS plačani.

Roman Dobnikar FOTO: Tomi Lombar
Roman Dobnikar FOTO: Tomi Lombar


Leta 2016 nismo niti sanjali, da bomo sedaj v takšnem položaju. Tudi društveni sklad se je vsako leto dvignil za 50.000 evrov na zdajšnjih 346.000. AZS je denarno stabilna. V drugem mandatu bo čas za izredne razvojne projekte, za povečana sponzorska sredstva, vsi vidijo, da smo uredili zvezo. Pomembna so tudi regijska tekmovanja, pomoč pri lokalni infrastrukturi.

Zvezo želim varno peljati naprej z lepo rastjo, ker sem zdaj poslovno tudi drugod, ni ovir, da Petrol v naslednjem mandatu postane pokrovitelj AZS, kar tudi bo. Ob prispevkih države, Olimpijskega komiteja Slovenije in sponzorjev pričakujem v naslednjem mandatu, da bomo z 1,1 prišli na 1,8 milijona proračuna,« je dejal Dobnikar.
 

Razočaran s proračunskim ustrojem AZS


»Atletika nima več takšne teže kot nekoč, ni več to, kar bi morala biti, tudi medijsko. V atletskem športu je potrebno delovati povezovalno, ustvarjalno, klubom dati več podpore, tudi pri evropskih sredstvih za obnovo štadionov. Več atletov s pogodbami in več denarja zanje bi moralo biti, glede pridobivanja novih sponzorskih sredstev sem že dobil nekatera zagotovila.

Peter Kukovica FOTO: Tadej Regent
Peter Kukovica FOTO: Tadej Regent


Presenečen in razočaran sem, da je evropska zveza ugotovila, da se slovenska financira preveč iz državnega proračuna, premalo pa prek sponzorskih sredstev. Potrebno je oblikovati finančni sklad za majhne klube, tudi prek lokalnih pokroviteljev,« je menil Kukovica.

Klemen Boštjančič FOTO: Leon Vidic
Klemen Boštjančič FOTO: Leon Vidic

 

Slovaki s sto odstotki več denarja


»AZS mora biti povezovalni člen. Povezati je treba tudi vse ravni, od otroške, vrhunske, rekreativne do veteranske atletike. Atletika ima ogromen potencial, nima pa mesta, ki si ga zasluži. Prevelik razmak je med zvezo in klubi, tako interesno kot tržno. Med ljudmi v atletiki je izrazita razdvojenost, člani moje ekipe Primož Kozmus, Brigita Bukovec in Sašo Apostolovski bi vsak na svoj način prispevali k delovanju. Sicer pa denar pride s produktom, slovaška zveza je, denimo, s projektom otroške atletike svoj proračun dvignila za sto odstotkov,« je navrgel Boštjančič.

Stojan Nikolić FOTO: Jure Eržen
Stojan Nikolić FOTO: Jure Eržen

 

Avtokratsko pri izvajanju


»Sem za avtokratskost pri izvajanju, ne odločanju, to lahko prinesem v atletiko. Gre za usklajenost dela, atletika ni zveza, stvari se dogajajo med klubi, ti so temelj, in atleti. Pomembni so krepitev in medsebojno sodelovanje, domača atletika je popolnoma razklana, slovensko atletiko je treba spet narediti enotno. Treba je iskati skupne cilje, zveza je tista, ki povezuje. Tu so še poslovna usmerjenost, produkt, tržna usmeritev. Stroko, torej trenerje, je treba ustrezno plačati,« je problematiko domače kraljice športov opisal Nikolić.

Da je razklanost in neenotnost slovenskega atletskega prostora res pereča in naporna tema, pričajo posamezniki, ki se pojavljajo v pozitivni ali negativni povezavi s kandidati za predsednika. Dušan Prezelj, nekdanji direktor AZS Boris Mikuž, zdajšnji predsednik Roman Dobnikar pa tudi omenja, da je za obdobje prvega mandata tri zdajšnje kandidate, ugledne gospodarstvenike, pobaral po sponzorskem sodelovanju, a da niso odgovorili na elektronska sporočila oziroma da niso niti dvignili telefona.

Komentarji: