Osrednji dan francoskega koledarja bo v akcijo spravil tudi Pogačarja

14. julija, na dan Bastilje, nas na kolesarski dirki po Franciji čaka prva gorska etapa z vrhom na vzponu Puy de Sancy. Pričakovati gre hudo bitko za pobeg dneva, saj francoskim kolesarjem, ki jih je na dirki največ, dober rezultat na državni praznik pomeni veliko. Ob cesti bo ogromno navijačev, saj bo v ponedeljek dela prost dan, organizatorji Toura pa so zavoljo praznika dan premora premaknili na torek.

Na dan Bastilje se začne prava dirka po Franciji

Dan Bastilije sicer memorizira padec trdnjave Bastilja v Parizu, kjer je se nahajal zapor. V njej so bili nastanjeni predvsem politični zaporniki, med njimi tudi voditelj razsvetljenskega gibanja Voltaire, ki je tam sedel zaradi ostrega jezika, žaljivega predvsem do aristokratov. Zaradi nasprotovanj med revolucionarji in predstavniki starega režima je 14. julija leta 1789 prišlo do zavzetja Bastilje in kasneje tudi padca. Tistega dne se je začela francoska revolucija, ki je trajala dolgih deset let.

Francozi na zmago 14. julija čakajo osem let

V zadnjih dveh desetletjih sta na dan Bastilje roke v znak zmagoslavja dvignila le dva francoska kolesarja. Nazadnje je bil leta 2017 najboljši Warren Barguil, ki je takrat v pikčasti majici v Pirenejih dosegel eno izmed svojih dveh zmag na dirki po Franciji. Zadnji domačin, ki je na nacionalni praznik nosil rumeno majico, je Julian Alaphilippe. Leta 2019 je razgibano etapo v Brioudu dobil Daryl Impey, Jan Tratnik pa je bil izjemen tretji.

Na praznik je 30 let nazaj zasijal tudi Laurent Jalabert. Kolesar, ki dotlej na rumeni pentlji še nikoli ni dirkal na visok skupni rezultat, je pred etapo v skupnem seštevku zasedal šesto mesto. Na razgibani etapi v osrčju Francije se je podal v pobeg dneva in v težave spravil tudi takrat vodilnega Miguela Induraina. Ob prelepi etapni zmagi se je Jalabert v skupnem seštevku povzpel na tretje mesto, a je v gorah zaostal in padel na četrto mesto.

Laurent Jalabert ob zmagi na dirki po Lombardiji leta 1979. Od takrat jo je za Francijo leta 2018 dobil le še Thibaut Pinot. FOTO: Reuters

50 let pa letos mineva od prvega Toura po dolgi prevladi Eddyja Merckxa. Belgijec je leta 1975 rumeno majico nosil od šeste do štirinajste etape, 13. julija pa ga je v petnajsti etapi z izjemno vožnjo slekel Francoz Bernard Thevenet. Na dan Bastilje se je v Serre Chevalierju, kamor so kolesarji prišli po spustu s Col d'Izoarda, pričakoval povratni udarec Merckxa. A Thevenet je z dominantno predstavo etapo osvojil s prednostjo dobrih dveh minut in dokončno pokopal upe na šesto rumeno majico legendarnega Belgijca.

Francozom so pozornost pogosto ukradli tudi tuji kolesarji. Na državni praznik je dve unikatni zgodbi spisal legendarni Mont Ventoux. Leta 2013 je Chris Froome v rumeni majici strl Naira Quintano in osvojil svojo prvo etapno zmago v rumeni majici. Vseeno pa na plešasto goro v Provansi nima najlepših spominov, leta 2016 je po padcu zaradi zastoja moral nekaj metrov vzpona odteči, na srečo pa so se ga sodniki usmilili in mu pripisali čas Baukeja Molleme, s katerim je skupaj pristal na tleh.

Pogačarjeva lanska zmaga na dan Bastilje. V begu sta sicer bila David Gaudu in Anthony Perez, a ekipa Emiratov ju je hitro ujela. FOTO: AFP

Na enega največjih francoskih dni pa smo svojo pravljico spisali tudi Slovenci. Leta 2021 je Tadej Pogačar na prelazu Portet presprintal Jonasa Vingegaarda in Richarda Carapaza ter prednost v skupnem seštevku povečal na 5:39. Le leto dni nazaj pa je Slovenec dosegel eno izmed svojih najlepših zmag v karieri. Na vzponu Plateau de Beille se je drugi dan zapored znebil Jonasa Vingegaarda in potrdil svojo prevlado na rumeni pentlji. Do konca je dobil še tri etape in poskrbel za novo kolesarsko pravljico na sončni strani Alp.

V deseti etapi je profil v prvih kilometrih namenjen prav bitki za preboj v pobeg, kjer si bo zagotovo želelo biti veliko domačih kolesarjev. Videli bomo kar osem kategoriziranih vzponov, med katerimi izstopa zaključni proti Puy de Sancyju (3,3 km, 8 %).