Krka ni mlatila, zgolj polnila koš
Z gladko zmago v Tivoliju Novomeščani do vodstva z 2:1 v finalu košarkarskega DP
Odpri galerijo
Marko Jošilo (levo) je bil med najboljšimi pri Krki, Gregor Hrovat ni zmogel niti točke.
Foto Roman Šipić
Ljubljana – Kot bi se Krkini košarkarji naveličali očitkov iz Olimpijinega tabora, da njihova igra prepogosto prehaja mejo med agresivnim in grobim, so v tretji tekmi finala DP razkrili še umetniško plat svojih duš. Že v uvodni četrtini so vodili s 23 točkami razlike in kljub vsem poskusom gostiteljev prešli v vodstvo z 2:1 v zmagah. Četrto, morda že odločilno soočenje bo jutri ob 20. uri v Novem mestu.
Tekma, ki se je za Ljubljančane začela kot prava nočna mora, je bila za podrobnejše opazovalce svojevrsten déjà vu. Spomnili so se na polfinale letošnjega pokala Spar (prav tako v Tivoliju), v katerem so domači košarkarji prišli na igrišče z blokado v glavah in nogah ter klonili proti Sixtu Primorski. Včeraj je bil začetek še precej slabši, gledalci so rekordno hitro videli razliko med sproščenim moštvom in zasedbo, ki se duši v krčih in s pomodrelimi obrazi.
Krka je gostiteljem dovolila prvi točki (s prostima metoma Devina Oliverja) šele pri vodstvu s 14:0, prvi koš iz igre pa je prejela po šestih minutah igre pri prednosti 21:2. Paolo Marinelli, Marko Jošilo & Co. so bili videti kot zvezdniki Golden Stata na svoj najboljši dan, za kar imajo veliko zaslug sami, precej pa tudi Olimpijina obramba, ki je prejela 33 točk v devetih minutah ob 71-odstotnem metu Novomeščanov iz igre.
Taktična rdeča nit na tekmi je bila s tem pretrgana. Ljubljančani so poskušali na juriš popraviti zamujeno, zadeli nekaj metov, a se zapletli v nove napake, ki so jih Dolenjci znali kaznovati. V 14. minuti so vodili že s 40:16. Daljši ugodni val so gostitelji zajezdili v tretji četrtini, ki so jo dobili s 23:10 in se približali na 48:54, a je bilo jasno, da v nedogled ne bodo mogli vztrajati pri presingu s člani začetne peterke, v kateri je vnovič nerazpoloženega Gregorja Hrovata zamenjal Roko Badžim. Ko so šli na klop, da bi zajeli sapo, se je Krka vrnila k prvotnemu ritmu in z nizom 11:2 splezala na zeleno vejo.
Tudi njenemu trenerju Simonu Petrovu ni bilo jasno, zakaj je tako dobro začela dvoboj: »Ne poznam recepta, mislim pa, da je bil ključ v dobri obrambi. Prinesla nam je samozavest, s katero smo zadevali v napadu. Pri +24 sem vedel, da bo prišel tudi padec, zato sem poskušal najti peterko, ki bi nas znova potegnila iz težav. Ključ naših uspehov je v zbranosti fantov, saj so zelo učljivi. Motivacije imajo povsem dovolj, zato jih moram pred tekmami celo miriti. Do nedelje se moramo predvsem spočiti in popraviti še zadnje malenkosti.«
Olimpijin strateg Zoran Martič je bil razumljivo razočaran: »Če tako začneš tekmo, kot smo mi danes, si v velikih težavah. Približali smo se sicer na šest točk, a nam je zmanjkalo moči, precej pa nas je stalo tudi 11 zgrešenih prostih metov. Krka je tudi v Tivoli prišla, da bi igrala moško košarko, mi pa smo želeli zmagati s fino igro, kar v končnici ni možno. Ne bom rekel, da sem pogrešal željo in motiv, sem pa agresivnost. Novomeščani so hitro naredili pet, šest osebnih napak na meji nešportne, mi prvo v zadnji minuti. Tako s Krko ne smeš igrati. Nismo imeli dovolj razpoloženih in psihično stabilnih mož.«
Tekma, ki se je za Ljubljančane začela kot prava nočna mora, je bila za podrobnejše opazovalce svojevrsten déjà vu. Spomnili so se na polfinale letošnjega pokala Spar (prav tako v Tivoliju), v katerem so domači košarkarji prišli na igrišče z blokado v glavah in nogah ter klonili proti Sixtu Primorski. Včeraj je bil začetek še precej slabši, gledalci so rekordno hitro videli razliko med sproščenim moštvom in zasedbo, ki se duši v krčih in s pomodrelimi obrazi.
Krka je gostiteljem dovolila prvi točki (s prostima metoma Devina Oliverja) šele pri vodstvu s 14:0, prvi koš iz igre pa je prejela po šestih minutah igre pri prednosti 21:2. Paolo Marinelli, Marko Jošilo & Co. so bili videti kot zvezdniki Golden Stata na svoj najboljši dan, za kar imajo veliko zaslug sami, precej pa tudi Olimpijina obramba, ki je prejela 33 točk v devetih minutah ob 71-odstotnem metu Novomeščanov iz igre.
Taktična rdeča nit na tekmi je bila s tem pretrgana. Ljubljančani so poskušali na juriš popraviti zamujeno, zadeli nekaj metov, a se zapletli v nove napake, ki so jih Dolenjci znali kaznovati. V 14. minuti so vodili že s 40:16. Daljši ugodni val so gostitelji zajezdili v tretji četrtini, ki so jo dobili s 23:10 in se približali na 48:54, a je bilo jasno, da v nedogled ne bodo mogli vztrajati pri presingu s člani začetne peterke, v kateri je vnovič nerazpoloženega Gregorja Hrovata zamenjal Roko Badžim. Ko so šli na klop, da bi zajeli sapo, se je Krka vrnila k prvotnemu ritmu in z nizom 11:2 splezala na zeleno vejo.
Tudi njenemu trenerju Simonu Petrovu ni bilo jasno, zakaj je tako dobro začela dvoboj: »Ne poznam recepta, mislim pa, da je bil ključ v dobri obrambi. Prinesla nam je samozavest, s katero smo zadevali v napadu. Pri +24 sem vedel, da bo prišel tudi padec, zato sem poskušal najti peterko, ki bi nas znova potegnila iz težav. Ključ naših uspehov je v zbranosti fantov, saj so zelo učljivi. Motivacije imajo povsem dovolj, zato jih moram pred tekmami celo miriti. Do nedelje se moramo predvsem spočiti in popraviti še zadnje malenkosti.«
Olimpijin strateg Zoran Martič je bil razumljivo razočaran: »Če tako začneš tekmo, kot smo mi danes, si v velikih težavah. Približali smo se sicer na šest točk, a nam je zmanjkalo moči, precej pa nas je stalo tudi 11 zgrešenih prostih metov. Krka je tudi v Tivoli prišla, da bi igrala moško košarko, mi pa smo želeli zmagati s fino igro, kar v končnici ni možno. Ne bom rekel, da sem pogrešal željo in motiv, sem pa agresivnost. Novomeščani so hitro naredili pet, šest osebnih napak na meji nešportne, mi prvo v zadnji minuti. Tako s Krko ne smeš igrati. Nismo imeli dovolj razpoloženih in psihično stabilnih mož.«
