Izenačenost prvenstva je všečna, kakovost pa vprašljiva

Zadnjeuvrščeni (Krško) je v gosteh branilcu naslova državnega prvaka (Olimpija) iz nog ukradel zmago, kandidat za izpad (Mura) ni le premagal vodilnega (Maribor), marveč ga je igralno povsem zasenčil. V 11. kolu sta nasedla oba velika favorita, zaradi česar so se marsikateremu navijaču pocedile sline, češ to je najslajši posladek 1. SNL. Da vsak lahko premaga vsakogar.

Nepredvidljivost in izenačenost tekmovanja sta všečni nogometnim navdušencem, ekspertom pa je bolj ali manj jasno, da takšno razmerje sil pomeni le eno: da je kakovost lige vprašljiva. Eno namreč je, če so klubi enakovredni (po proračunu, kakovosti in širini igralskega kadra), drugo pa, če mali in revnejši dajejo lekcije boljšim in bogatejšim.

Mura bliže boljšim kot slabšim

Med spodrsljajema Olimpije in Maribora je vendarle razlika, ki jo najbolj razkrivajo igralci in taktično-tehnične podrobnosti. Maribor je imel v Muri igralno in taktično enakovrednega tekmeca, okrepljenega z 12. igralcem v podobi 5000 navijačev, Olimpija je imela v Krškemu enosmernega tekmeca, ki ga je zanimalo samo to, kako ne izgubiti. Sobočani se niso postavili v obrambni gard in čakali na svoj trenutek sreče, marveč so se s pogumno igro, v kateri so bili vidni obrisi organiziranega moštva, ki lahko igra v obe smeri in premore tudi posameznike s potezo več (Nino Kouter, Luka Bobičanec), zoperstavili dobro naoljenemu stroju. Ta se ni ustrezno odzval na "naravno" oviro: igre in postave ni prilagodil neravnemu igrišču, na katerem ni bilo mogoče uveljaviti kombinatorike.

Barišić ima še dve tekmi za dan D

Olimpija je imela proti Krškemu izrazito značajsko slabost in slabo dnevno formo trenerja Zorana Barišića. Prvo sta najbolj izrazito upodabljala Rok Kronaveter in Matic Črnic, ki sta dobršen del tekme delovala pišmeuhovsko. A je treba priznati, da je ta njun odnos jezil le zaradi tega, ker drugega gola ni in ni bilo. Da ga ni bilo, je bil v veliki meri krivec trener Barišić. Ni imel rezervnega načrta (morda sprememba postavitve v 4-4-2?), slabo je prebiral in vodil tekmo, saj ni prepoznal, da se vsaj dva, če ne trije igralci ne znajdejo najbolje na svojih položajih in predvsem proti načinu igre borbenega in discipliniranega gostujočega moštva. Več kot očitno je, da se bo iz tekme v tekmo spopadal z naslednjo uganko: kdo od četverice Črnic, Jucie Lupeta, Asmir Suljić, Stefan Savić ima prednost? V enajsterici je prostora le za dva.



Po drugem zaporednem spodrsljaju (domača neodločena razpleta) ima 48-letni Dunajčan na ljubljanskem trenerskem stolčku že manj ustvarjalnega miru. V naslednjih dveh tekmah (proti Celju konec tedna v gosteh in v Stožicah proti Triglavu po reprezentančnem premoru) bo moral selekcionirati udarno moštvo 15, 16 igralcev, s katerimi se bo podal v lov za Mariborčani in v veliki derbi konec tega meseca, 27., v Ljudskem vrtu. In tudi za igro, ki bo v Stožice morda pritegnila več zahtevnih gledalcev.

Za obstanek je treba zmagovati doma

Samo štiri točke ločijo sedmo Muro od zadnjega, desetega Krškega. Med njima so še Celje, Triglav in veliki zmagovalec minulega konca tedna Rudar. Neverjeten zasuk z domala čarovniškima goloma Tima Vodeba in Davida Kašnika sta vrnila Velenjčane med žive (Domžalam pa vrnila slabo voljo) in jim bržkone dala zagon za preboj v bolj varno območje. Toda najpomembnejše sporočilo iz Velenja je bilo, da si brez zmag na domačih tleh (ne glede na uspešnost v gosteh) obstanka ne bo mogoče priigrati. Kar še posebej velja za Krško in Triglav, ki imata najslabši domači izkupiček, le tri točke. Medtem je Mura osvojila kar 10 točk, četudi jo je v Fazaneriji premagalo Krško.
In še: za splošno podobo 1. SNL je pozitivno, da še ni kluba, pri kateremu bi bil viden razpad sistema, kot je bilo to od prvega kola naprej v minuli sezoni pri Ankaran-Hrvatinih.