V nadaljevanju preberite: 

Slovenija je na Slovaškem zamudila izjemno priložnost. Milenko Aćimović, direktor reprezentanc in »glavni krivec« (kot selektor) za zgodovinsko prvo neposredno uvrstitev na euro, na katerem se nogometnemu svetu predstavljajo največji upi za prihodnost, je v zanj značilni uglajeni in pozitivni oceni – kljub kar krepkim napakam strokovnega štaba pri izbiri taktike in igralnih položajev – pohvalil nastope Slovencev in izkupiček. Neodločen izid (0:0) proti evropskim prvakom Angležem je bil vrhunec. Toda razplet prvenstva mi je dal misliti, zakaj so se v našem taboru (Nogometna zveza Slovenije) tako neambiciozno lotili prvenstva, po katerem bi se lahko govorilo o slovenskih presežkih, senzacionalnih Slovencih, izjemnih igralcih in milijonih evrov. Tudi Aćimovićev prestop med funkcionarje po kvalifikacijskem podvigu bi lahko počakal.

Nemčija je na euru predstavila svojega Benjamina Šeška, Anglija Svita Sešlarja. Najboljši strelec prvenstva Nick Woltemade je čez noč postal eden najbolj zaželenih napadalcev v Evropi, najboljšemu igralcu turnirja Harveyju Elliottu so se odprla vrata paradiža, potem ko pri Liverpoolu nima resnih možnosti za status prvokategornika. Pred eurom sta bila le v kategoriji zanimivih nogometašev. Po euru se je obema vrednost najmanj podvojila, če ne celo potrojila. Zaradi njiju se je dvignila vrednost tudi drugim Nemcem in Angležem.