Ko se ozre na vse težave, je vesel, da je imel tudi takšne izkušnje

Ljubljana – Na posamični tekmi v Zakopanah je Anže Lanišek dobil novo potrditev, da je v zelo dobri formi. Če tega sicer v petek in soboto iz različnih razlogov še ni mogel povsem potrditi, se je po manjših spremembah v nedeljo predstavil v šampionskem slogu, ko je z najboljšim dosežkom uvodne serije in četrtim v finalu zablestel z izvrstnim drugim mestom. Z njim je 24-letni smučarski skakalec iz SSK Mengeš izenačil svoj najboljši dosežek v svetovnem pokalu; tik pod vrhom je bil tudi v Visli 2019 in pred slabimi tremi tedni v Innsbrucku.

»Vsa druga mesta so na svoj način posebna. Ker sem jih dosegel v različnih okoliščinah, bi jih res težko primerjal med seboj,« je na včerajšnji spletni novinarski konferenci poudaril Lanišek in pristavil, da mu morda od vseh petih (posamičnih) stopničk, ki si jih je doslej že priskakal med svetovno elito (ob treh drugih mestih se lahko pohvali še s tretjima iz Kuusama 2019 in Engelberga 2020), še največ pomeni uspeh izpred meseca dni v Švici.



»Zame ima tretje mesto iz Engelberga prav posebno težo, ker zaradi hudih bolečin v hrbtu še dan prej nisem vedel, ali bom lahko sploh nastopil,« se je spomnil zdravstvenih težav, ki so mu grenile dneve po decembrskem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici. Zanj je bila nato zelo mučna že vožnja proti osrčju Švice, še zlasti na italijanskih cestah je čutil sleherno luknjo.



Z nedeljskim podvigom v Zakopanah si je spet okrepil samozavest, ki so jo malce načeli kvalifikacijski spodrsljaj v Bischofshofnu in za njegove letošnje razmere povprečni nastopi v Titisee-Neustadtu. »Po vseh težavah, ki sem jih imel, sem zrasel nazaj. Znova sem dobil potrebno samozavest in zaupanje vase,« je odleglo slovenskemu prvaku, ki je po razočaranju na zadnji postaji 69. novoletne turneje globoko v sebi vedel, da ni pozabil skakati.
 

Upa, da bo v takšnem slogu tudi nadaljeval

»Imel sem preveč polno glavo, zaradi česar sem se narobe lotil kvalifikacijskega skoka v Bischofshofnu. V Neustadtu sem se trudil, pa mi ni šlo, kot sem si zamislil,« je pojasnil »Žaba«, kakor ga pravzaprav vsi kličejo. Kot je pribil, je vesel, da je imel tudi takšno izkušnjo. »Lani sem po slabših nastopih potreboval mesec dni, da sem se vrnil med deseterico, zdaj precej manj,« je omenil in razkril, da mu je po petku in soboti, ko mu na največji poljski skakalnici (še) ni šlo po načrtih, koristila tudi analiza z glavnim trenerjem Robertom Hrgoto.







»No, saj moji skoki na treningu, kvalifikacijah in moštveni tekmi niso bili slabi, problem je bil le v tem, da z odskočne mize nisem odnesel dovolj hitrosti. Po pogovoru z Robijem sem spremenil določene malenkosti in takoj je bilo bolje. Znova sem našel prave nastavitve, upam, da bom v takšnem slogu konec tedna nadaljeval tudi v Lahtiju,« si je še zaželel domžalski rekorder, ki z ženo Nastjo in sinom Ijanom Luko živi na Mlaki pri Kranju, kamor se je preselila tudi ta čas naša najboljša skakalka Nika Križnar.



V Lahtiju sta skupaj tekmovala na nordijskem SP leta 2017, na katerem sta na preizkušnji mešanih ekip v družbi Eme Klinec in Petra Prevca izvlekla četrto mesto, na tem položaju pa je v tem finskem prizorišču Anže pristal tudi lani na prvi od treh tekem za svetovni pokal. »Na Lahti imam lepe spomine, toda na to, ali sem na določeni skakalnici že kdaj prej dobro tekmoval ali ne, se zdaj ne oziram več. Navsezadnje sem si letos že dokazal, da znam dobro skočiti tudi na napravi, s katero se prej nisem mogel spoprijateljiti. Lep primer za to je Engelberg,« je še razkril Lanišek.