Slovenci pred začetkom SP v Cortini z bero 23 kolajn

V Cortini d'Ampezzo se bo v ponedeljek začelo 46. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.
Fotografija: Najuspešnejša slovenska smučarka na svetovnih prvenstvih je Tina Maze z devetimi odličji. FOTO: Dominic Ebenbichler/Reuters
Odpri galerijo
Najuspešnejša slovenska smučarka na svetovnih prvenstvih je Tina Maze z devetimi odličji. FOTO: Dominic Ebenbichler/Reuters

V Cortini d'Ampezzo se bo v ponedeljek na progi Tofane z žensko alpsko kombinacijo začelo 46. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Slovenci so doslej s prvenstev prinesli skupaj 23 kolajn. Devet pred osamosvojitvijo in 14 po osamosvojitvi.

Najuspešnejša Slovenka na svetovnih prvenstvih je Tina Maze z devetimi kolajnami, od tega štirimi zlatimi.

Bil je 3. februar 1982, ko je Boris Strel na 27. svetovnem prvenstvu v Schladmingu v veleslalomu osvojil bron, kar je bila prva jugoslovanska in prva slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. Štiri dni kasneje je Bojan Križaj osvojil srebro v slalomu.

V Crans Montani leta 1987 je zablestela Mateja Svet s tremi kolajnami, srebrno v veleslalomu in bronastima v slalomu in superveleslalomu. To je bila le predpriprava za SP v Vailu leta 1989, ko je Slovenka prvič stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, na slalomski tekmi 7. februarja 1989. Bron je s tretjim mestom pripadel Tomažu Čižmanu v superveleslalomu, Svetova pa je zlatu štiri dni kasneje dodala še veleslalomski bron.

Saalbach leta 1991 je prinesel slalomsko srebro po zaslugi Nataše Bokal. To je bila zadnja kolajna Slovenke pod jugoslovansko zastavo.
 

Po osamosvojitvi prvi kolajni za Hrovatovo in Kunca


Prvi kolajni po osamosvojitvi sta Sloveniji priborila Urška Hrovat z bronom v slalomu leta 1996 v Sierra Nevadi, Mitja Kunc pa z bronom na SP leta 2001 v St. Antonu tudi v slalomu.

V Val d'Iseru leta 2009 pa je vzšla zvezda Tine Maze. Najprej veleslalomsko srebro, nato v Garmisch-Partenkirchnu srebro v superkombinaciji in zlato v veleslalomu ter prvič Zdravljica, ki je bila predvajana na svetovnih prvenstvih.

Psihično naporni Schladming 2013 je Mazejevi prinesel kar tri kolajne, drugo zlato, tokrat v superveleslalomu ter srebrni v superkombinaciji in veleslalomu.

Zadnje svetovno prvenstvo je bilo za Mazejevo Vail 2015, ko se je s SP poslovila v slogu superšampionke. Dve zlati kolajni v smuku in alpski kombinaciji ter srebrna v superveleslalomu.

Tudi na naslednjih dveh prvenstvih je bila Slovenija med državami z osvojenimi kolajnami. Po zaslugi Ilke Štuhec, ki je poskrbela za nadaljevanje slovenske prevlade na najhitrejših progah v alpskem smučanju. 
Ilka Štuhec je v St. Moritzu osvojila svojo prvo zlato odličje. FOTO: Dimitar Dilkoff/AFP
Ilka Štuhec je v St. Moritzu osvojila svojo prvo zlato odličje. FOTO: Dimitar Dilkoff/AFP


Štuhčeva je v St. Moritzu konkurentke premagala v smuku za svojo prvo zlato kolajno. Pred dvema letoma v Areju, na tekmi slovesa za ameriško zvezdnico Lindsey Vonn, je Štuhčeva uprizorila smukaški nastop za učbenike s popolno aerodinamično smukaško prežo od starta do cilja, s perfektno izpeljanimi zavoji in skoki.

Ob prihodu v cilj je za velikih 49 stotink sekunde prehitela Vonnovo. Do konca se je le še Švicarka Corinne Suter približala Slovenki, a je razlika še vedno bila 23 stotink sekunde. In drugo smukaško zlato je bilo v slovenskih rokah.

Štuhčeva se je vpisala tudi v zgodovino alpskega smučanja. Prvič v 30 letih, po Švicarki Marii Walliser, se je zgodilo, da je tekmovalka uspešno ubranila smukaški naslov.

S smukom se ni končala slovenska švedska pravljica. Le en dan je moral miniti in znova je bil Slovenec na zmagovalnem odru. Štefan Hadalin, slalomski specialist, je na kombinacijskem smuku pokazal največ, kar je lahko, za 30. mesto. Kar je bilo odlično izhodišče za napad v slalomu za kombinacijo, saj je začel v finalu kot prvi. In 23-letni Vrhničan se ni ustrašil priložnosti, ampak jo je zagrabil in postavil najhitrejši čas finala. Malo mu je manjkalo do zlata, ki ga je osvojil Francoz Alexis Pinturault.

Za omembo vreden slovenski dosežek je poskrbel tudi Žan Kranjec, ki je na veleslalomu vpisal peto mesto, kar je njegov najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih. Zmagovalni oder je bil nedosegljiv, prvo zlato si je prismučal Henrik Kristoffersen, ki je avstrijskega asa Marcela Hirscherja na njegovem zadnjem velikem tekmovanju potisnil na drugo mesto, tretji je bil Pinturault. 
Najboljši dosežek Žana Kranjca na SP je peto mesto. FOTO: Marco Bertorello/AFP
Najboljši dosežek Žana Kranjca na SP je peto mesto. FOTO: Marco Bertorello/AFP


Štuhčeva, Hadalin in Kranjec bodo slovenske barve branili tudi na prvenstvu pod vrhovi Tofane v italijanskih Dolomitih. Tokrat se otepajo papirnatega statusa kandidatov za kolajne.


Ilka Štuhec na SP s slabo popotnico, forma Žana Kranjca je neznanka


Štuhčeva v Cortino odhaja s slabo popotnico zvitega desnega gležnja. V primeru najbolj srečnega razpleta bi postala komaj tretja Zemljanka s tremi osvojenimi zlatimi kolajnami na smukih po Nemki Christl Cranz (1939) in Avstrijki Annemarie Moser-Pröll (1980).

Velika neznanka je tudi forma prvega slovenskega veleslalomista Kranjca, ki je zaradi poškodbe hrbtne mišice izpustil oba januarska veleslaloma v Adelbodnu. Hadalin pa je postal žrtev spremenjenih pravil, ki zadevajo kombinacijo, saj pravilo obrnjenega vrstnega reda ne velja več. Najboljši v superveleslalomu bodo tako, kot so bili uvrščeni, nastopili tudi v drugi vožnji slalomu. Hadalin je superveleslalom zadnjič resno treniral 1. septembra.

Zato pa je ravno pred svetovnim prvenstvom rezultatsko krivuljo obrnila navzgor Meta Hrovat, ki bo na veleslalomu v Cortini nastopila s popotnico tretjega in petega mesta v svetovnem pokalu iz Kranjske Gore in Kronplatza. Dvaindvajsetletnica iz Podkorena je trenirala tudi superveleslalom in ima kot odlična slalomistka načrte tudi v alpski kombinaciji in paralelnem veleslalomu. 
Meta Hrovat je na drugem veleslalomu za Zlato lisico v Kranjski Gori zasedla tretje mesto. FOTO: Matej Družnik/Delo
Meta Hrovat je na drugem veleslalomu za Zlato lisico v Kranjski Gori zasedla tretje mesto. FOTO: Matej Družnik/Delo


V slovenski ekipi za Cortino je sicer zbranih kar pet nekdanjih svetovnih mladinskih prvakov: Ilka Štuhec (slalom, smuk, kombinacija), Boštjan Kline (smuk, superveleslalom), Miha Hrobat (superveleslalom), Štefan Hadalin (kombinacija) in Meta Hrovat (dvakrat slalom). Neja Dvornik je zadnja nosilka medalje z MSP, lani je bila druga v veleslalomu, Rok Ažnoh pa zadnji slovenski nosilec kolajne z olimpijskih iger mladih, lani je bil drugi v superveleslalomu.

Po odličnem uvodu z zmago Martina Čatra na smuku v Val d'Iseru so slovenski smukači zapadli v rezultatsko vrzel. V ekipi so tudi Maruša Ferk, Ana Bucik, Andreja Slokar ter tekmovalci iz ozadja Nejc Naraločnik, Tijan Marovt in Aljaž Dvornik.


V Areju najuspešnejši Shiffrinova in Vlhova


Najuspešnejši posameznici prvenstva v Areju pred dvema letoma sta bili Američanka Mikela Shiffrin, ki je osvojila zlato v slalomu in superveleslalomu ter bron v veleslalomu, in Slovakinja Petra Vlhova s kompletom kolajn, zlatom v veleslalomu, srebrom v kombinaciji in bronom v slalomu. Vlhova je svojo formo v sezoni 2020/21 dvignila na še višjo stopničko in vodi v seštevku svetovnega pokala, kar pa ni zagotovilo za kolajne.

Po poškodbi Sofie Goggie je največje breme pričakovanj pri domačinih Italijanih padlo na Marto Bassino in Federico Brignone. Znova blestita Švicarja Lara Gut-Behrami in Beat Feuz, prave, sicer slalomske, zavoje je našel tudi Norvežan Henrik Kristoffersen, aktualni veleslalomski svetovni prvak. V odlični formi je specialist za tehnične discipline Francoz Alexis Pinturault. Ne gre zanemariti tudi Avstrijcev.

Preberite še:

Komentarji: