Perfekcionizem eden glavnih dejavnikov za izgorelost pri športnikih

Tema prve okrogle mize na Delovi poslovni konferenci Šport 2025 je bila Odstiranje tabujev v športu – šport kot premikanje meja. Moderatorju Urbanu Laurenčiču so tabuje pomagali razbijati zanimivi gostje.

Za športnike je govorjenje o izgorelosti, ki dostikrat pripeljejo tudi do poškodb, v javnosti neprijetno. Štefan Hadalin, nekdanji alpski smučar, je govoril o tem, kako se pobrati po napakah in izzivih. Izgorelost je tabu tema v športu, saj ljudje pregorijo v želji biti najbolje – in po njegovih opažanjih je v vrhunskem športu tega vedno več. »Zdaj sem v redu in v procesu, ko se vračam v tirnice, da lahko normalno delam – sem namreč osebni trener. Skoraj 2,5 leti sem bil v zelo hudi izgorelosti, kjer sem znotraj proces vrhunskega športa poskušal prilagoditi vse ostale procese, da bi lahko deloval na vrhunskem nivoju – vendar sem na koncu moral sprejeti tako težko odločitev, da sem predčasno končal svojo športno kariero.«

In kaj ga je spravljalo v največje težave? »To je bil perfekcioniozem, vrhunskost. Vsak pri sebi mora odkriti, kaj je vzrok za izgorelost. Enkrat pride do točke preloma, ko se zaletiš v zid, saj si nisi dovolil pustiti neuspeha - to se je zgodilo meni. Pojavila se je tesnoba, ko ne zmoreš več koncentracije, začneš dvomiti v svoje sposobnosti.«

Na vprašanje, ali je imel dovolj prve pomoči pri trenerjih in ali je smiselno trenerje tudi izobraževati, da pravočasno zaznajo te težave, je Hadalin poudaril, da je podporo imel relativno dobro in tudi razumevanje kar se tiče trenerske stroke. »Je pa problem, ker so to situacije kjer je potrebno več strokovnega znanja, več izkušenj. Dobro bi bilo, če bi imeli trenerji to znanje že prej, za selekcije npr. od 14 leta naprej, in bi se lahko na ta način zadržalo nekega športnika v tem procesu, in da ga naučijo, da razume izvor te energije ali želje vrhunskosti in da jo spremeni na način, da jo spremeni v prave motive in da se nauči delovanja, ki je najbolj primeren zanj.« In kot je še položil Hadalin mladim športnikom na srce, da naj bodo vztrajni in potrpežljivi,ob tem pa naj poslušajo tudi svoja čustva in naj se ne ukvarjajo preveč s podrobnosti, naj ostanejo na svoji poti in naj hodijo naprej.

Poslovna konferenca Šport: Katja Koren Miklavec, Štefan Hadalin, Maja Smrdu in Ivica Vulić so razpravljali o odstiranju tabujev v športu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kje je meja med zasebnosti športnikov

Ivica Vulić, izvršni direktor za prodajo zavarovanj v Zavarovalnici Triglav in nekdanji profesionalni nogometaš, je med drugim predstavil akcijo - #zVamiSmo v zmagah in porazih, ki jo peljejo skupaj z NZS. »Skupaj s sodelavci smo prepoznali, da je prehod iz profesionalne kariere  izredno težak, zato organiziramo različne delavnice, od Kariera po karieri, o finančni pismenosti, saj je treba športnike tudi izobraževati na tem področju.«

Spomnil je še na svojo lastno izkušnjo iz leta 1997, ko je bil reprezentant Slovenije, ko si je na vrhuncu nogometne kariere zlomil gleženj. »Takoj so mi ponudili psihološko pomoč, pa sem jo zavrnil, da bom to prebrodil sam, vendar nisem zmogel. Na srečo sem študiral ob delu, tako da se je meni ta pot iztekla dobro, drugim pa se ne.« In dodal, da se je bistveno pogovarjati tudi o uspešnih športnikih, ki so danes bankrotirali - predvsem o tem, zakaj je prišlo do tega - ker se najbrž niso pogovarjali o tem, zato se je treba o tem pogovarjati.

Kje je meja zasebnosti - športniki cenijo svojo zasebnost, sponzorji pa z novimi tehnološkimi prejemi, digitalizacijo zahtevajo od njih vedno več. Kje je ta meja, ki so jo mora športnik zgraditi? »Težko je postaviti to mejo, se strinjam. Je pa dejstvo, da smo v dobi digitalizacije, da so pričakovanja tudi na tej sferi. Ne smemo pa pri tem pozabiti tudi na starše, ki igrajo pomembno vlogo, predvsem v vzbujanju pričakovanj, tudi zaradi lastnih neuresničenih želja – otrok zelo trpi, če razočara očeta na primer,« je še opozoril Vulić in dodal, da športnik lahko vedno uspe, pa tudi če pride na trg dela malo kasneje. »Šport je tako garanje, da lahko to uresničiš tudi v drugi karieri.«

Kdaj si zmagovalec

Dr. Maja Smrdu, športna psihologinja, pa je poudarila, da je zmagovalec tisti, ki v glavi lahko obvlada svoja čustva, misli, naravnanost. In kako se opazi kognitivno izgorelost? »Pri športnikih je to med drugim lahko upad motivacije, čustvena izčrpanost, težko se spraviš na treninge, tekme so preveč obremenjujoče in podobno, in tako lahko zapadeš v začaran krog.« Čustvena izgorelost pa se kaže tako, da se težje skoncentriraš in podobno. In eden od glavnih dejavnikov za izgorelost pri športnikih je perfekcionizem. »Za izboljšanje stanja je pomembno, da ne gredo preveč preko sebe in da začnejo zgodaj prepoznavati izgorelost; poleg tega so pomembne še tehnike sproščanja, kako se pravočasno ustaviti in ne iti preko meje.«

Ali je iskanje perfektnosti odvisnost, ki lahko športnika pahne v težave? »Perfekcionizem ni odvisnost, ampak osebnostna značilnost, ker si želimo biti vedno boljši, vendar te perfektnosti ne moremo nikoli doseči. Tudi družbeni mediji lahko pripomorejo k temu. Smo pa v Sloveniji zelo zahtevni do naših športnikov, saj je 4. mesto poraz, zato pride do večjih zahtev športnikov do sebe.«

Dr. Maja Smrdu je še spomnila na socialna omrežja, ki lahko posameznika takoj 'povleče v to', zato učijo vrhunske športnike, da pred tekmami ne gledajo profilov na socialnih omrežjih. Možnost je tudi, da lahko tudi kdo drug prevzame te profile in se sami športniki z njimi ne obremenjujejo. »Učimo se, kako se omejiti pri gledanju socialnih omrežij, kako se soočati s kritikami in podobno. Športni psihologi smo tukaj za podporo in ne za razreševanje travm. Pa tudi na trenerje moramo paziti, ker so prvi stik s športnikom – če trener ni v stresu, bo potem tudi uspeh športnikov boljši.«

Za športnika prehod v vsakdanji ritem šok

Katja Koren Miklavec, podpredsednica OKS in olimpijska alpska smučarka, je predstavila, zakaj je prehod v vsakdanji ritem za športnika šok. »V mojem času se takrat nismo ukvarjali s tem, kaj si drugi mislijo o nas, ker smo bili odmaknjeni od tega. Mogoče le na domačih tekmah, saj drugje tega motilca s strani javnosti ni bilo. Tudi olimpijske igre so bile take – ni bilo toliko dokumentacije itd., zdaj pa je ogromno podatkov. Včasih je bila slabost to, ker ni bilo komunikacije takrat, ko ti ne gre dobro. Takrat nekoga rabiš in sotekmovalci ti v takih trenutkih ne bodo pomagali, tudi trenerji niso to. Lahko pa so to prijatelji, starši.... včasih si se moral s porazi spopadati sam, danes imaš nekoga lahko v trenutku na liniji. In to je bil hendikep slabše komunikacije.«

Na vprašanje, kaj lahko na OKS naredijo kot krovna organizacija, je Katja Koren Miklavec odgovorila, da lahko postavljajo  smernice, se pa morajo temu pridružiti tudi panožne zveze in pomagati športnikom pri prehodu v drugo kariero. »Pomembna zadeva je sistemski karierni center – čaka nas še potrditev predloga v DZ – da bo to tudi sistemsko financirano in da se bodo športniki lahko obračali nanj že med kariero. Tako kot Štefan Hadalin sem morala tudi jaz kariero na hitro končati in potem ne veš, kako naprej. Imela sem srečo, da sem bila tako mlada, da sem se vrgla v študij in se zaposlila.«

In dodala, da kot športnik težje dobiš službo, ker nimaš izkušenj, zato je imela povsod vrata zaprta. »In to kljub temu, kaj vse športniki naredimo za Slovenijo. Tudi zaradi te negativne izkušnje sem se izključila za nekaj let iz športa. Zato je naša ključna naloga, da pomagamo športnikom, ko jim ne gre dobro, saj ponavadi nimajo tiste moči, ki jo rabijo. Predsednik OKS nas pri tem posluša.«

In njena misel za mlade športnike: »Zelo pomembno je, da si v športu tako dolgo, dokler to delaš rad! Čim se enkrat pojavi, da nekaj ne delaš več z veseljem, je boljše, da tega ne počneš več. Kariera športnikov se lahko konča zelo hitro in namesto igranja igric je bolje, da mladi športniki ta čas namenijo učenju.«