Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika 2024

Pred zimo ni skrbi glede oskrbe s plinom

Poslovna konferenca: Analize kažejo, da ni pričakovati, da bi se cene zemeljskega plina vrnile na predkrizno raven
Slavnostnega govornika na konferenci, ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je sprejel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Slavnostnega govornika na konferenci, ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je sprejel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
11. 10. 2023 | 06:00
12. 10. 2023 | 10:09
15:47

Medijska hiša Delo bo danes s konferenco končala večmesečno poslovno kampanjo Energetika 2023 z naslovom Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi. Slavnostni govornik minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je uvodoma zahvalil vsem, ki so konstruktivno sodelovali pri reševanju energetske krize. Obenem je poudaril, da energetska prihodnost Slovenije ne bo temeljila samo na obnovljivih virih energije (OVE), ampak na svojevrstnem energetskem miksu, kjer bo imela pomembno vlogo tudi jedrska energija.

»Prepričan sem, da smo v zadnjih letih okrepili zavedanje, kako pomembna je zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, naj najprej začnem z dobrimi novicami, kakšno je stanje s plinom za prihajajočo zimo. Zaradi uspešnega ukrepanja na ravni EU in zapolnjenih skladišč v zvezi z oskrbo z zemeljskim plinom smo v Sloveniji lahko dokaj in relativno mirni. Hkrati lahko z optimizmom zremo naprej in kljub temu moramo ohraniti zavedanje, da so se cene energije spremenile in da Evropa še vedno ni samopreskrbna glede zemeljskega plina in še vedno ni robustna ali odporna na kakršnekoli motnje glede dobave zemeljskega plina.«

Glede pričakovanj, da bi se cene vrnile na predkrizno raven, glede tega vse analize kažejo, da temu ni tako. Vendar srednjeročno in nekje do 5 let, ki ga zajemajo trenutne analize, ni pričakovati, da bi se cene vrnile na predkrizno raven. Zato ostaja visoka pozornost, ki jo moramo ohranjati ob zavedanju, da moramo stalno skrbeti za zanesljivo oskrbo z energijo. V pripravah na prihodnjo zimo je tako lahko kljub zadostni zapolnitvi skladišč zaradi sicer manj verjetnih izrednih dogodkov pomembno, da ostanemo energetsko varčni in pripravljeni. zato je tudi regulator še vedno ohranil prvo stopnjo pripravljenosti glede oskrbe z zemeljskim plinom. Prav tako lahko še vedno pričakujemo večja nihanja cen, vsaj dokler ne bo zgrajena dovolj velika  LNG zmogljivost za oskrbo plina za celotno EU. S tem bi se povečala dobavna zmogljivost, hkrati pa bi to imelo neposreden vpliv na znižanje cen zemeljskega plina, je še dejal minister Kumer.

Nagovor ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Nagovor ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kljub temu verjamem, da lahko te izzive obrnemo v priložnost za pospešitev razvoja trajnostnih in inovativnih rešitev v energetiki. Prehod v zeleno energetsko oskrbo predstavlja ključen izzivi, ki bo oblikoval naslednja desetletja našega delovanja. In na tej poti si tukaj prisotni krojimo svoj košček mozaika. In kaj se na tem področju energetske oskrbe trenutno dogaja v Sloveniji? Kot del naših prizadevanj za diverzifikacijo energetskih virov, smo v sodelovanju s sistemskim in distribucijskim operaterjem razvili poseben načrt za povečevanje zmogljivost proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn za 1000 MW do leta 2025 in sprejeli dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za 5 let v Sloveniji.

»Uspešno smo sprejeli tudi zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki olajšuje postopek umeščanja obnovljivih energetskih virov, zlasti sončnih in vetrnih elektrarn, v prostor. Za spodbujanje investicij krepimo tudi finančne spodbude, ki jih prioritetno usmerjamo v OVE in za to potrebno nadgradnjo omrežja. V pripravi je javni poziv za naložbeno pomoč za OVE, kmalu pa tudi razpisi iz sredstev NOO, REPowerEU in kohezijskih sredstev. Tako smo po treh mesecih intenzivnega dialoga s Komisijo postali tudi ena izmed prvih članic EU, ki je dobila zeleno luč za shemo pomoči, ki za spodbujanje uvajanja OVE namenja 150 milijonov evrov,« je še dejal minister. In dodal, da skladno z ambicioznimi cilji Evropske unije v okviru Pariškega sporazuma cilj deleža OVE dvigujemo tudi v posodobitvi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Dvig OVE na 30 do 35 odstotkov

»V načrtu in na podlagi ciljev nameravamo dvigniti cilj deleža OVE v bruto končni rabi energije iz 27 odstotkov na predvidoma 30–35 odstotkov. V tem kontekstu trenutno poteka oblikovanje ambicioznih, a realnih predlogov ukrepov in politik, s katerimi bomo zmanjšali vplive podnebnih sprememb in povečali energetsko samozadostnost. V zasledovanju višjih ciljev v zadnjih letih smo uspešni. V preteklem letu smo kapacitete proizvodnih enot SE povečali za 164,3 MW, preliminarni podatki za letos pa kažejo na še dodatno pospešitev tega trenda.«

In kot je še poudaril minister Kumer, pri tem niso pozabili tudi na pametne tehnologije, ki bodo odigrale ključno vlogo pri učinkovitem in trajnostnem upravljanju energetskih virov. V predlogu posodobitve NEPN zato dvigujejo delež javnih sredstev, ki mora biti namenjen raziskavam in razvoju kot podpora konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in prehodu v nizkoogljično družbo. Proces posodobitve bo nato trajal še prvo polovico naslednjega leta, do datuma oddaje - konec junija prihodnje leto.

Izvršna direktorica Eenergetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak, predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović, odgovorni urednik Dela Bojan Budja, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Izvršna direktorica Eenergetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak, predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović, odgovorni urednik Dela Bojan Budja, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Po ministrovih besedah je treba delati na tem, da izvedbo energetske tranzicije pospešujemo. Zato so se lotili priprave še zadnjega izmed področnih zakonov, ki se izdvaja iz obstoječega Energetskega zakona. »V septembra smo tako izvedli javno obravnavo zakona o energetski politiki, s katerim med drugim prenašamo posamezne določbe krizne zakonodaje in sistemsko urejamo materijo upravljanja energetske politike, pristojnosti in delovanje Agencije za energijo ter energetske inšpekcije. S tem zasledujemo cilje večje preglednosti pravne ureditve področja, zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo ter zagotavljanja učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb in poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev.«

Minister Kumer je še zagotovil, da bodo na ministrstvu še naprej pozorno spremljali razmere in sledili z ukrepi, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državnem in evropskem nivoju. Obenem je izrazil prepričanje, da se lahko s skupnimi močmi in z mnogimi usmerjenimi ukrepi približamo razvojnim ciljem in stabilnemu okolju za vso državo.

Minister je osvetlil tudi vprašanje prihodnje rabe jedrske energije v Sloveniji. Spomnil je, da je vlada pred tedni ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), katere cilj je priprava podlag, tudi s posebno zakonodajo, za končno investicijsko odločitev o novi nuklearki v 2027 ali 2028. »S tem dajemo vsem akterjem tako doma kot v tujini jasen signal, da se projekta lotevamo z vso resnostjo in odgovornostjo.«

Potrebujemo jasno razvojno strategijo

Pozdravni nagovor v imenu organizatorja je imel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. Kot je med drugim poudaril, je bilo preteklo leto zaradi špekulativnih nakupov surovin na borzah, koronakrize in vojne v Ukrajini, ko so cene energentov začele občutno rasti, za porabnike elektrike kaotično tako v Sloveniji kot v EU. Vlada je z uredbo o določitvi cen električne energije najprej lani septembra in nato še letos aprila omejila cene elektrike. Se po trenutnem scenariju z novim letom planira konec regulacije cen elektrike? Po analizah se bo znesek na povprečni položnici gospodinjstev lahko povečal za kar 62 odstotkov. Prodajalci in dobavitelji opozarjajo, da je treba oblikovati strategijo izhoda iz regulacije, tudi če bo podaljšana v prihodnje leto.

Kot je poudaril Petrič, je podobna situacija tudi v industriji. Zaradi visokih cen električne energije in energentov je evropska industrija pri posameznih panogah – kemična industrija, industrija papirja, kovin itd. – postala nekonkurenčna v primerjavi z ZDA in Kitajsko, pri preostalih pa izgublja prednost. Za Nemčijo se pojavljata dva procesa, in sicer selitev dela energetsko intenzivne industrije v dežele s konkurenčno ceno električne energije ter padec bruto dodane vrednosti (BDV) kot posledica te selitve ter zmanjšanje BDV zaradi višjih stroškov električne energije.

»Na primer, Nemčija ustvari 4000 milijarde GDP na leto. Če se strošek električne energije zviša z dveh na štiri odstotke v vrednosti prodaje nemških družb, pomeni, da se je ta strošek v višini 80 milijard prerazporedil na druge države oziroma borzne posrednike. Primerjavo zelo grobo lahko naredimo tudi za EU, ki na leto ustvari 14.500 milijard GDP. Primer je pomoč EU Ukrajini (186 milijard evrov v sedmih letih). Kje je torej ta denar, kdo se je okoristil, odgovore bi morala poiskati politika, ki je 'zakuhala to situacijo',« je še ponazoril Stojan Petrič.

In kako je v Sloveniji? »Smo uvozno odvisni? Smo! Nek 2 bi lahko povečal proizvodno zmogljivost Slovenije in prispeval k zanesljivosti preskrbe z električno energijo. Pomemben vidik ohranjanja cen na dostopnih ravneh pa je tudi povečanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih. Razvoj tehnologij za fleksibilno upravljanje odjema pomaga uravnavati ponudbo in povpraševanje ter tudi zmanjša potrebo po dodatnih proizvodnih enotah.« In kot je še poudaril Petrič, lahko energetski prehod dosežemo le skupaj, s povezovanjem in sodelovanjem vseh deležnikov, odločitve pa morajo temeljiti na realističnih scenarijih. Slovenija še vedno močno zaostaja za ciljem EU, ki predvideva najmanj 42-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030. Izzivi na področju energetskega prehoda so veliki in jih moramo začeti uresničevati takoj, nimamo jih pa le mi, ampak tudi druge države.

Pozdravni nagovor v imenu organizatorja je imel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pozdravni nagovor v imenu organizatorja je imel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Za nazorni prikaz predstavljam nekaj podatkov. Proizvodnja premoga je bila lani rekordno visoka. Od tega je Kitajska proizvodnja predstavljala nekaj več kot polovico. Samo tri države na svetu pa so predstavljale skupnih 70 odstotkov – Kitajska, Indija in Indonezija. Samo dve državi sta leta 2021 izpustili 45 odstotkov svetovnega CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv. To sta bili Kitajska in ZDA. Pet držav je izpustilo 60 odstotkov svetovnega CO2 – Kitajska, ZDA, Indija, Rusija in Japonska. V letu 2022 je bilo 82 odstotkov svetovne oskrbe z energijo pridobljenih s fosilnimi gorivi. Svetovni delež goriv z nizko vsebnostjo ogljika (jedrska, hidroelektrarna, vetrna in sončna elektrarna) je dosegel vrh pri 36 odstotkih leta 1995. V naslednjih 17 letih so fosilna goriva pridobivala delež, predvsem zaradi povečevanja deleža plina ter zmanjševanja deleža jedrske in hidroelektrarne. Ko sta veter in sonce postala pomembna, se je ta trend obrnil. Kljub temu je delež proizvodnje električne energije z nizkoogljičnimi gorivi leta 2022 še ni bil enak vrhuncu iz leta 1995.«

Po Petričevih besedah potrebujemo jasno razvojno strategijo, ki bo podrobneje opredelila pot za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev in zagotovila nadaljnjo zanesljivost oskrbe in konkurenčnost gospodarstva. Energetsko-podnebna vprašanja pa so še posebej izpostavljena v delih, ki govorijo o zelenem prehodu in digitalizaciji.

»In naj na koncu spomnim še izsledke nedavne raziskave Boston Consulting Group o raznolikosti spolov v energetskem sektorju srednje in vzhodne Evrope,  ki je zajela 85 energetskih podjetij in 4.000 zaposlenih. Podatki kažejo, da se je položaj žensk v energetskem sektorju v zadnjih petih letih na splošno izboljšal, a je zastopanost še vedno podpovprečna. Delež zastopanosti žensk se je povečal na 28 odstotkov. V Sloveniji je ta delež zastopanosti 24 odstotkov. Po drugi strani se je delež žensk v upravnih odborih podjetij zmanjšal v kar osmih od desetih državah srednje in vzhodne Evrope in v povprečju znaša 14 odstotkov, v Sloveniji pa delež žensk v upravnih odborih znaša 8 odstotkov. Zato vse njih še posebej lepo pozdravljam v naši sredini,« je zaključil Stojan Petrič.

Transformacija slovenske energetike

Zatem bosta imela uvodna predavanja v panele Jože P. Damijan, profesor na EF UL in partner v podjetju Grant Thornton Advisory, ki bo predstavil vlogo vodika pri transformaciji slovenske energetike, ter Jean Rondard, mednarodni izvršni direktor v Diot-Siaci, ki bo govoril o tem, kako pospešiti premik v energetskem prehodu.

Na prvem panelu bo govor o transformaciji slovenske energetike in njenih izzivih. Sogovorniki moderatorja Slavka Bobovnika bodo mag. Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola, dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije, Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, in Gorazd Pfeifer, direktor Nuklearne elektrarne Krško.

Kakšna je prihodnost plina

Drugi panel bo namenjen razpravi o tem, ali bo plin ostal eden ključnih energentov prehoda v brezogljično družbo. Moderator Slavko Bobovnik bo o tem razpravljal z Ivanom Fugašem, direktorjem LNG Hrvatska, Marjanom Eberlincem, glavnim  direktorjem Plinovodov, mag. Matijem Bitencem, glavnim direktorjem Geoplina Ljubljana, dr. Tomažem Vukom, predsednikom uprave Salonit Anhovo, ter Petro Prebil Bašin, koordinatorko strateškega sveta za energetski prehod pri GZS, in direktorico Združenja papirne industrije, kovinskih materalov in nekovin.

Pametna energetika

Teme tretjega panela, ki ga bo moderirala mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije, bodo pametna energetika in tehnološki izzivi prihodnosti. Razpravljavci pa bodo Zviadi Vardosanidze, direktor GrECo Specialty GmbH, in vodja GrECo skupine za tveganja v Energetiki in Rudarstvu, Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, dr. Gašper Artač, direktor razvoja energetskih in trajnostnih storitev v Kolektor sETup, ter Boštjan Štruc, direktor Merkur energije.

Foto: Delo 
Foto: Delo 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine