Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Priložnosti digitalne globalizacije

Uspešna bodo le tista podjetja, ki se bodo prilagodila in tehnologijo pametno uporabila v svojih procesih in izdelkih.
Digitalna globalizacija omogoča nesluteno takojšnjo skalabilnost inovativnih poslovnih modelov. FOTO: Shutterstock
Digitalna globalizacija omogoča nesluteno takojšnjo skalabilnost inovativnih poslovnih modelov. FOTO: Shutterstock
30. 6. 2023 | 06:00
10:45

Evropska unija si prizadeva zgraditi zeleno, digitalno, odporno in varno Evropo. Novo obdobje globalizacije pa tudi pred podjetja postavlja številne izzive.

Pred nami je enotni globalni in evropski digitalni trg, kjer se ustvarjajo nova pravila in nove meje, ki niso več fizične oziroma geografske, ampak vezane na ekonomske in pravne okvire delovanja nekega dela sveta.

image_alt
V novem obdobju globalizacije

»ZDA, EU in Kitajska postavljajo nova, svoja pravila in meje, kar pomeni, da bo avto, gospodinjski aparat, bančna storitev, socialno omrežje lahko delovalo samo v posameznem okolju. In to predvsem zaradi omejitev digitalnih komponent, standardov in zakonodaje, ki bo določala omejitve uporabe podatkov, prepoznavanja uporabnikov, zaščite njihovih pravic, načina povezovanja ...,« pojasnjuje Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS, sicer tudi direktor razvojnega IT podjetja ZZI. Dodaja, da se oblikujejo novi svetovni red, nove meje ali novi trgi. Podjetja se po Zorkovih besedah morajo prilagoditi tudi novim vrednostnim okvirom. In vse to je treba upoštevati pri predvidevanju razvoja podjetij in določanja ciljnih trgov.

Boljše odločanje podjetij

Digitalne tehnologije nam lahko olajšajo življenje. Poleg tega pa se za poslovanje podjetij zaradi digitalizacije, umetne inteligence (AI) in velikih podatkov ter posledične avtomatizacije administracije in urejenega dostopa do informacij, znižanja stroškov, večje dodane vrednosti, povečanja učinkovitosti in večje odzivnosti na spremembe pričakuje boljše odločanje.

»Kdor se bo prilagodil in tehnologijo pametno uporabil v svojih procesih in izdelkih, bo uspešen,« še pravi Zorko in poudarja, da ne gre za vpeljavo dragih in kompleksnih sistemov, ampak za vpeljavo digitalnih storitev, kot so AI, v obstoječe poslovanje z majhnimi, a hitrimi koraki. Ker bo trg vedno bolj globalen in dostopen, pa moramo za vsako podjetje iskati specifično nišo ali področje, kjer smo drugačni. »Distribucija blaga in trgovina, na primer, bo vedno bolj globalna.«

Odlična prednost podjetij

Kakšne vse so priložnosti digitalne globalizacije in kakšno mesto so pri tem že zasedla slovenska podjetja? Digitalna globalizacija omogoča nesluteno instantno skalabilnost inovativnih poslovnih modelov, pravi Ernest Žejn, podpredsednik sekcije ZITEX, osredotočene na spodbujanje izvoza in ustvarjanje poslovnih priložnosti v tujini, ki deluje v okviru ZIT pri GZS. »Z orodji, ki so bila še pred 20 leti znanstvena fantastika, lahko podjetje/vplivnica/vplivnež iz domačega naslanjača prodaja izdelke, ki so ustvarjeni pet tisoč kilometrov daleč, kupcu, ki ga spremlja drugih dva tisoč kilometrov daleč, in to z minimalno (skoraj nič glede na 20 let nazaj) začetnega vložka.«

Slovenska podjetja imajo odlično prednost, da prihajajo iz relativno visoko tehnološko razvite kulture, o kateri lahko nekatera, na primer nemška, lahko samo sanjajo. »Zaradi izvora iz nekdanje skupne domovine imamo še vedno relativno visoke kompetence na tehnoloških področjih, kar slovenska podjetja znamo dobro unovčiti in se pozicionirati kot visoko tehnološki dobavitelji. Zaradi svoje majhnosti navadno slovenska podjetja nismo primarni dobavitelji, ampak poddobavitelji večjih sistemov in dobavnih verig, kjer zares impresivne rešitve (od vesoljskih do potrošniških) potekajo na slovenskem know-howu,« še pravi Ernest Žejn, ki je tudi direktor podjetja Žejn. In dodaja, da so to skriti biseri, ki navadno niso v domačem okolju niti videni – saj imajo izključno izvozno usmerjenost – in se jih kot takšne zato premalokrat zavedamo.

Za večje vlaganje v razvoj

Kaj razvoj novih, tako imenovanih »born-digital« podjetij pomeni za obstoječa (industrijska in storitvena) podjetja? Kot pojasnjuje Ernest Žejn, nas že ekonomska teorija uči, da učinkoviti disruptorji in bodoči zmagovalci vsake industrije prihajajo iz drugega področja, kot je naše primarno, znajo pa povezati izdelke in storitve kot skupino z večjo dodano vrednostjo. »Digital-born ta fenomen pospešuje in praktično večino industrijskih in storitvenih podjetij se naenkrat spopada s konkurenco, ki ni niti več iz domačega okolja, vedno večkrat pa ni niti več iz domačega področja.«

In kot še pravi Žejn, to zahteva novo obliko vodenja ter razvoja izdelkov in storitev, kjer pa žal slovensko okolje – poslovni ekosistem – »ne proizvede dovolj dovolj-odprto-gledih vodij in bodočih managerjev«. »Industrijska in storitvena podjetja smo prevečkrat zagledana v lastne tehnološke prednosti in odličnosti, zato prevečkrat spregledamo nujno potrebo po poslovnih in drugih inovacijah, ki konkurenci iz držav z daljšim stažem kapitalizma niso tuje.« Zato vstop teh podjetij pomeni preverjanje realnih razmer, zato moramo še bolj intenzivno in še več vlagati v razvoj, pa ne samo tehnološki, temveč tudi v marketinški, poslovni in produktni.

Priložnosti globalnega trga dela

Kakšne pa so priložnosti in izzivi globalnega trga dela na področju digitalnih storitev in digitalizacije poslovanja? Igor Zorko odgovarja, da se preoblikovanje trga dela kaže najprej v nezainteresiranosti mladih, da bi se zaposlili v podjetjih in opravljali realne poklice. »Želijo si svobode, veliko prostega časa, samozaposlitve, malo pravil in nizke zahteve delodajalca. Zato je takšno pomanjkanje delovne sile. Enako je na področju razvoja in ponujanja IT storitev ali digitalne ekonomije. Nekreativne IT poklice že počasi zamenjuje AI (razvoj WEB strani, dokumentiranje, testiranje, podpora uporabnikom ...),« pojasnjuje sogovornik.

Ob tem pa poudarja, da je vedno večje povpraševanje po kreativnih ali naprednih IT strokovnjakih, ki jih je premalo in jih ne znamo izobraževati. Po njegovi oceni je priložnosti za mlade na tem področju izjemno veliko, a se moramo zavedati, da je glavna komponenta kompetenc razumevanje in reševanje problemov, kreativnost, logika, skupinsko delo in sposobnost zaključevanja kompleksnih projektov. »V prednosti so države ali okolja, ki imajo motivirano delovno aktivno populacijo in mlade s kvalitetnim izobraževanim sistemov, ki jih nauči prilagajati se spremembam in reševati izzive.« In kot še pravi Igor Zorko, moramo zato takoj spremeniti učni proces, ker postaja pomnjenje nepomembno in nepotrebno. »Treba pa se bo učiti delovnih navad, logike, skupnega dela, kreativnosti, ročnih spretnosti, kritičnega razmišljanja … Otroke moramo spodbuditi in naučiti delati ter uporabljati tehnologijo in računalnike za ustvarjanje dodane vrednosti in izvajanje realnih, ne pa virtualnih nalog.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine