Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Finančne institucije so gonilna sila zelenega prehoda

Z današnjo konferenco medijska hiša Delo zaključuje poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023.
Vprašanje zelenega prehoda je najkompleksnejši problem, ki ga lahko uspešno rešujemo samo tako, da se te kompleksnosti zavedamo, je poudarila Živa Jezernik. FOTO: Črt Piksi
Vprašanje zelenega prehoda je najkompleksnejši problem, ki ga lahko uspešno rešujemo samo tako, da se te kompleksnosti zavedamo, je poudarila Živa Jezernik. FOTO: Črt Piksi
23. 5. 2023 | 10:30
23. 5. 2023 | 13:15
6:54

Medijska hiša Delo z današnjo konferenco na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023 z naslovom Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva.

Po uvodnih govorih Stojana Petriča, direktorja medijske hiše Delo, mag. Marjane Majerič, izvršne direktorice za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS, Nikoline Prah, državne sekretarke, pristojne za finančni sistem na ministrstvu za finance ter Georga Winterja, generalnega direktorja skupine GrECo je dr. Živa Jezernik, pooblaščenka uprave za področje trajnosti in tveganj na Triglav Skladih je govorila o pomenu finančnih institucij v zelenem prehodu.

Naložb v zeleni prehod je premalo

Kot je poudarila, imajo finančne institucije s svojo močjo, vplivom in odločitvami ključno vpliv na zeleni prehod, saj so finančni tokovi ključen pogoj za prebojen posloven model. »Zeleni prehod je priložnost za rast in razvoj, je poslovna priložnost, ki naslavlja potrebe širšega kroga deležnikov in nekatere finančne institucije v določeni meri to vlogo že opravljajo,« je poudarila.

Vlaganja v finančne produkte, usmerjene v zeleno preobrazbo, se povečujejo, a spremembe se odvijajo prepočasi. Evropski investicijski sklad, ki se osredotoča na naložbe v okoljske, družbene in upravljavske vidike trajnosti (ESG), je leta 2010 upravljal 586 milijardami evrov, do leta 2019 so se sredstva v upravljanju povečala na 1663 milijard evrov, po pričakovanju bodo do leta 2025 dosegla 5463 milijard evrov, po optimističnem scenariju pa celo 7597 milijard evrov. »Ne investiramo dovolj. Da bi dosegli trajnostne cilje, ki smo si jih zastavili v EU, bi morali do konca tega desetletja vložiti tisoč milijard evrov, za dosego ciljev Združenih narodov, bi potrebovali 3000 milijard evrov,« je povedala in to je treba spremeniti.

Za doseganje ciljev zelenega prehoda, ki smo jih zastavili v EU, bi morali do konca desetletja vložiti tisoč milijard evrov, je poudarila Živa Jezernik. FOTO: Črt Piksi
Za doseganje ciljev zelenega prehoda, ki smo jih zastavili v EU, bi morali do konca desetletja vložiti tisoč milijard evrov, je poudarila Živa Jezernik. FOTO: Črt Piksi

Prvi korak je, da ugotovimo, zakaj se to dogaja in predvsem, kaj je treba spremeniti. Zavedati se moramo, da je zeleni prehod tako imenovani zlovešči problem, kar pomeni, da je naslavljanje tega najkompleksnejše med vsemi vrstami problemov. »Zlovešči problem opredeljuje deset kriterijev in trajnost izpolnjuje prav vsakega od njih,« je pojasnila Živa Jezernik.

To so: 1. problema ni mogoče jasno opredeliti, saj si ga vsak deležnik predstavlja drugače. 2. Problem nima zaključka. Zavedati se moramo, da se z naslavljanjem nekega konkretnega vprašanja odpirajo vedno nova. S tem, ko EU naslavlja okoljske spremembe, se odpirajo problemi v kmetijskem sektorju. 3. Rešitev ne moremo opredeliti kot pravih/napačnih, ampak kot dobre/slabe. 4. Ni takojšnjega, niti dokončnega testa rešitve problema. 5. Vsaka odločitev pomembno vpliva, saj je ne moremo več umakniti 6. Nemogoče je identificirati in upoštevati vse možne rešitve problema. Danes je digitalizacija eno ključnih vprašanj v organizacijah, pred 20 leti ni nihče mogel napovedati, katere korake bo treba narediti za uspešno vpeljevanje. Dejstvo pa je, da tisti, ki so se reševanja tega problema lotili prvi, so danes v prednosti. 7. Vsak zlovešč problem je unikaten 8. Vsak zlovešč problem je lahko simptom drugega 9. Problem je lahko predstavljen na številne različne načine 10. Izvajalec ne sme sprejeti napačne odločitve.

Premakniti se moramo od kako do kaj

Kako torej naslavljati vprašanje trajnosti kot zloveščega problema? Kot pravi Živa Jezernik, se moramo najprej premakniti od tega, kako to storiti, do tega, kaj je treba narediti. Gre za strateško spremembo, za katero potrebujemo moč, znanje, inoviranje, pogum. »Če finančne institucije želimo v celoti izpolniti vlogo gonilne sile zelenega prehoda, se moramo zavedati, da gre za zlovešči problem. Tako ga bomo pravilno naslavljali. Pripravljeni moramo biti na dolgoročno reševanje in da se bomo na poti srečevali z izzivi,« je opozorila in dodala, da je treba na odločitve finančnih institucij o vlaganjih treba razumeti ne samo kot podporo nekemu načinu delovanja ampak tudi kot odsotnosti podpore določenim načinom delovanja. Od vsake te odločitve je odvisno, kako bomo živeli v prihodnje.

O investiranju v trajnostni razvoj kot poslovni priložnosti finančnega sektorja so na prvem panelu z moderatorjem Nejcem Goletom, namestnikom urednika gospodarske redakcije v Delu, pogovarjali Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki, Janez Grošelj, direktor ALFI Renewables, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike, Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, in Brian Alexander, vodja GrECo skupine za finančne institucije. 

Na okrogli mizi o investiranju v trajnostni razvoj kot poslovni priložnosti finančnega sektorja so se z moderatorjem Nejcem Goletom, namestnikom urednika gospodarske redakcije v Delu, pogovarjali Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike, Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, Brian Alexander, vodja GrECo skupine za finančne institucije, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki, in Janez Grošelj, direktor ALFI Renewables. FOTO: Črt Piksi
Na okrogli mizi o investiranju v trajnostni razvoj kot poslovni priložnosti finančnega sektorja so se z moderatorjem Nejcem Goletom, namestnikom urednika gospodarske redakcije v Delu, pogovarjali Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike, Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, Brian Alexander, vodja GrECo skupine za finančne institucije, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki, in Janez Grošelj, direktor ALFI Renewables. FOTO: Črt Piksi

Po odmoru bo sledil še plenarni govor mag. Marjane Majerič, izvršne direktorice za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS, o horizontih prihodnosti gospodarstva. 

Poslovno konferenco bomo zaključili z drugim panelom na temo financiranja odgovornega lastništva za trajnostni razvoj, ki jo bo moderiral Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovi sogovorniki bodo Tej Gonza, ustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, mag. Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, Tilen Sotler, izvršni direktor Dewesofta, Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke, in Andrej Lasič, član uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo.

Foto: Delo
Foto: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine