Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Zaupanje je ključni element kapitalskega trga

Z današnjo konferenco medijska hiša Delo zaključuje poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023.
Kapitalski trg moramo narediti bolj prepoznaven, je v pozdravnem nagovoru udeležencem konference Kapitalski trgi med drugim dejal Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. FOTO: Črt Piksi/Delo
Kapitalski trg moramo narediti bolj prepoznaven, je v pozdravnem nagovoru udeležencem konference Kapitalski trgi med drugim dejal Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. FOTO: Črt Piksi/Delo
23. 5. 2023 | 06:00
23. 5. 2023 | 13:18
10:30

Medijska hiša Delo z današnjo konferenco na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023 z naslovom Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva.

Stojan Petrič, medijska hiša Delo: »Trajnostni razvoj in zeleni prehod kapitalskega trga, to je glavni motiv današnje konference. Kapitalski trg moramo narediti bolj prepoznaven. Status kapitalskega trga je treba spremeniti iz mejnega v razviti trg. Država mora izkoristiti potenciala izdaje obveznic med mlajšimi vlagatelji, opismenjevati je treba ljudi. Krepiti je treba področja, ki niso razvita. Nepremičninski skladi, skladi zasebnega kapitala in drugo.«  Petrič razloči naprej:

To je zapisano v strategiji razvoja kapitalskega trga. Te cilje bomo dosegli oziroma presegli, to se od nas pričakuje. Zaupanje je ključni element za razvoj, s preteklimi potezami smo zaupanje izgubili.«

Status kapitalskega trga je treba spremeniti iz mejnega v razviti trg, je med drugim dejal Stojan Petrič. FOTO: Črt Piksi/Delo
Status kapitalskega trga je treba spremeniti iz mejnega v razviti trg, je med drugim dejal Stojan Petrič. FOTO: Črt Piksi/Delo

Trajnost se vpija v v vse pore družbe. Petrič razloži:  »Banke danes zahtevajo, da imamo zelene projekte. Elementi trajnostnega prehoda morajo biti del projektov. To zahtevajo tudi naši kupci iz avtomobilske industrije. Pred 30 leti, ko smo začeli z ISO standardi, je bil to začetek, zdaj je teh standardov že več  kot pet.« Petrič konča s pogledom naprej: »Prepričan sem, da bo tudi država, kot naročnik velikih infrastrukturnih projektov hitro zahtevala elemente trajnosti v tenderjih, ki jih razpisuje.«

V imenu soorganizatorja konference, Gospodarske zbornice Slovenije, je udeležence konference nagovorila mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS. FOTO: Črt Piksi/Delo
V imenu soorganizatorja konference, Gospodarske zbornice Slovenije, je udeležence konference nagovorila mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS. FOTO: Črt Piksi/Delo

V imenu soorganizatorja konference, Gospodarske zbornice Slovenije, je udeležence konference nagovorila mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS. »Veseli smo, da smo lahko kot zbornica, ki že dolga leta stabilno zastopa gospodarstva, partner temu dogodku predvsem zaradi letošnje rdeče niti - Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva -, ki je izziv in priložnost. Za mala in srednje velika podjetja (MSP) je vidik vpeljevanja ESG standardov in stabilno lastništvo poseben izziv. Gospodarstvo je na poti zelenega prehoda zelo odgovorno, to od njega zahtevajo tudi finančne politike evropskih trgov. MSP imajo izzive s prenosom lastništva na mlajše generacije, in to je luknja, ki jo je treba zapreti, saj imajo ta podjetja tudi omejene vire financiranja.«

image_alt
Finančne institucije so gonilna sila zelenega prehoda

In kot je še dodala Marjana Majerič, poskušajo na GZS z različnimi izobraževanji, svetovanji in mentorstvi izobraziti in pomagati podjetjem razumevanje novih finančnih naložb. Investicije, ki upoštevajo trajnostna tveganja, ki niso samo spodbujevalec rasti, inoviranja, internacionalizacije¸, ampak so tudi okoljsko in družbeno odgovorne, so po ugotovitvah številnih raziskav donosnejša in na dolgi rok tudi stabilnejša, zato pa  je potrebno tudi stimulativno poslovno okolje, je zaključila Marjana Majerič, izvršna direktorica na GZS, in dodala, da ta del enačbe pa mora zagotoviti država z dialogom z gospodarstvom, ki predstavlja hrbtenico vsake družbe.

Trajnostno financiranje

Častna govornica je bila Nikolina Prah, državna sekretarka, pristojna za finančni sistem na ministrstvu za finance. Letošnja tema trajnostno financiranje je ena bolj aktualnih tem zadnjih let. »Nedavno smo v Sloveniji sprejeli strategijo razvoja kapitalskega trga 2023-2030, katerega pomemben steber je finančno izobraževanje - to je ključ do doseganja trajnostnih ciljev, posebno ESG izobraževanja.«

Častna govornica je bila Nikolina Prah, državna sekretarka, pristojna za finančni sistem na ministrstvu za finance. FOTO: Črt Piksi/Delo
Častna govornica je bila Nikolina Prah, državna sekretarka, pristojna za finančni sistem na ministrstvu za finance. FOTO: Črt Piksi/Delo

Na ravni EU je bil sredi leta 2021 sprejet evropski zeleni dogovor, s ciljem podnebne nevtralnosti do 2050 in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov – gre za ambiciozne cilje, ki jih brez trajnostnega financiranja ne bomo dosegli. Zato tudi EU veliko sredstev namenja zelenemu prehodu, je poudarila Nikolina Prah in dodala, da imamo pri nas mehanizem za okrevanje in odpornost. Evropski mehanizem predvideva, da mora biti najmanj 37 odstotkov sredstev namenjenih za zeleni prehod, v našem načrtu za okrevanju in odpornost pa smo dosegli kar 42 odstotkov. »To pomeni, da politikav Sloveniji  spodbuja trajnostni prehod in financiranje projektov, ki spodbujajo ESG standarde.«

Ministrstvo za finance redno spremlja tudi normativni del na ravni EU, pri tem poskušamo pri implementaciji te zakonodaje dobiti mnenje čim več deležnikov o vprašanjih, ki jih prenašamo v naš sistem, je spomnila državna sekretarka in dodala, da pri tem tesno sodelujejo tudi z regulatorji: BS, AZN, ATVP. »In kaj bo za nas zalogaj v letošnjem letu na normativnem področju? Prenos direktive v naš pravni red, tudi direktive, ki se nanaša na poročanje podjetij o trajnostnih vprašanjih - ta direktiva nekoliko razširja nabor in krog oseb, za katere bo trajnostno poročanje veljalo, ter uvaja dodatne kriterije, o katerih bo treba poročati. Potrebno pa bo tudi posebno zagotovilo pooblaščenih oseb, ki bodo dajale zeleno luč tistemu, kar je napisano v trajnostnem poročilu posameznega podjetja.«

Slovenija je ena izmed tistih, ki si želi čim hitrejšega zelenega prehoda. Smo bili eni izmed prvih, ki smo izdali trajnostno obveznico, že leta 2021, in sicer za milijardo evrov, druga tranša je bila letos januarja – imeli pa smo povpraševanja za okoli 10 milijard evrov. »Z njo so lahko financirani zgolj trajnostni projekti, ki izpolnjujejo ESG standarde. In takrat, ko se bodo tovrstni projekti spet našli, bomo lahko šli v nove izdaje.«

Podjetja morajo klimatske spremembe vključiti v poslovanje

Georg Winter, generalni direktor skupine GrECo. So specialisti za obvladovanje tveganj. »Trajnostni prehod ni znanstvena fantastika, to se že dogaja. Ko se pogovarjamo s strankami imamo občutek, da so v nenehni krizi. Pogosto se ne morejo ukvarjati s svojim poslom, saj gasijo težave. Mi pomagamo strankam, da se ukvarjajo s svojim poslom. Globalno segrevanje, izginjanje gozdov, izguba diverzitete in drugo, vse to je prizadelo naše stranke. Poleg tega se dogaja tudi vojna v Ukrajini. Spremembe so tudi globalne, Kitajska postaja supersila, to pa sproža veliko procesov. Migracije, demografske spremembe, zbuja se novi protekcionizem, kibernetsko varnost in podobno. Opazujemo vzpon umetne inteligence, inflacija pritiska na življenjski standard,« pravi govornik.

Georg Winter, generalni direktor skupine GrECo. FOTO: Črt Piksi/Delo
Georg Winter, generalni direktor skupine GrECo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Winter razloži, da si morajo podjetja v takšnem okolju poiskati priložnosti. »Mi kot svetovalno podjetje moramo biti pred strankami. Zavarovalnice že imajo klimatske modele, ki napovedujejo spremembe. Veliko stvar se je spremenilo, območja, ki so bila poplavna, to mogoče niso več, nekatera področja so zelo suha. Vse to je potrebno upoštevati pri poslovanju. Prav tako je potrebno upoštevati načela krožne ekonomije, da se materiali ponovno uporabljajo, mogoče lokalno.« Govornik poudari, da se pojavljajo nova tveganja, ki trenutno niso pokrita, niso pa nujno takšna, ki jih ni mogoče zavarovati. Potrebno je okrepiti odpornost poslovnih modelov, čim prej se je treba lotiti vzdržne transformacije. »Lepo je, če na streho tovarne instalirate sončne celice, toda morate pomisliti, kako trajnost vpeljati v vaš osnovni posel.«

 

Temu bo sledil plenarni govor dr. Žive Jezernik, pooblaščenke uprave za področje trajnosti in tveganj na Triglav Skladih, o finančnih institucijah kot gonilni sili zelenega prehoda. 

O investiranju v trajnostni razvoj kot poslovni priložnosti finančnega sektorja se bodo na prvem panelu z moderatorjem Nejcem Goletom, namestnikom urednika gospodarske redakcije v Delu, pogovarjali Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki, Janez Grošelj, direktor ALFI Renewables, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike, Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, in Brian Alexander, vodja GrECo skupine za finančne institucije. 

Po odmoru bo sledil še plenarni govor mag. Marjane Majerič, izvršne direktorice za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo na GZS, o horizontih prihodnosti gospodarstva. 

Poslovno konferenco bomo zaključili z drugim panelom na temo financiranja odgovornega lastništva za trajnostni razvoj, ki jo bo moderiral Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovi sogovorniki bodo Tej Gonza, ustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, mag. Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, Tilen Sotler, izvršni direktor Dewesofta, Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke, in Andrej Lasič, član uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo.

Foto: Delo
Foto: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine