Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Kakšne so razmere na kapitalskih trgih

Medijska hiša Delo je z današnjo poslovno konferenco zaključila večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi.
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo
31. 5. 2022 | 06:05
31. 5. 2022 | 17:14
15:57

Medijska hiša Delo bo večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi sklenila danes s poslovno konferenco na GZS v Ljubljani. Udeležence je uvodoma pozdravil Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, zatem pa je sledil uvodni nagovor Sibila Svilana, direktorja Siqisa.

Petrič je med drugim poudaril, da smo danes soočeni z rastjo obrestnih mer, inflacijo in staglfacijo, stagnacijo BDP, rastjo cen energentov in s pritiski na plače – to pa so vse pokazatelji, ki vplivajo na kratkoročne in poslovne odločitve kapitala. »Zato smo na današnjo poslovno konferenco povabili poslovneže, ki se tega zavedajo in se vsak dan srečujejo s temi problemi. Verjamem, da boste danes dobili prave odgovore na vprašanja, ki si jih danes postavljajo menedžerji tako v Sloveniji kot po svetu,« je sklsenil uvodni pozdrav Stojan Petrič.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Na sliki Stojan Petrič.  FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Na sliki Stojan Petrič.  FOTO: Blaž Samec/Delo

Razmere na kapitalskih trgih

Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, kaj sporoča tokratna korekcija, je predstavil Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladi. Pri tem je spomnil na 30 let ameriškega delniškega trga – dražji, a bolj »zdravi«. Ob predstavitvi infografik je pojasnil, da je vsem trem bikovskim trendom sledila gospodarska recesija, tehnološki balon, finančna kriza in zatem gospodarska kriza med pandemijo koronavirusa. »Zdaj so se pojavili zadnji padci navzdol, padli so za slabih 20 odstotkov (merjeno v dolarjih). Kazalnika, ki kažeta, kako ovrednotimo kapitalske trge, sta na dan 20. maja v primerjavi s preteklostjo pokazala, da smo po vrednotenjih v povprečju, nekje pa pod povprečjem – razsodba še ni povsem znana. In kaj je bolj očitno, in sicer dobičkonosnost kapitala je ta trenutek v ZDA rekordna (pri skoraj 20 odstotkih) in ob tem imajo najnižjo stopnjo zadolženosti. Smo tudi pri relativno nizkih, podpovprečnih obrestnih merah.«

Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kaj vključuje tokratna negativna korekcija? »Mi smo trenutno 80 odstotkov nižje od vrha (na dan 20. 5.), medtem ko je, če pogledamo vse negativne korekcije v preteklosti, v povprečju znašala 22 odstotkov. Zanimivo je, da je bilo pomembno, če je tem sivinam (na grafiki) sledila recesija ali ne. Če je prišlo do obdobja z recesijo, je bil padec močnejši; če pa je ni bilo, je bil ta padec na ravni, na kateri smo v tem trenutku že na delniškem trgu.«

Kaj se bo dogajalo z dobički

In kot je še pojasnil Gorazd Belavič, zgodovinski kontekst kaže, da smo prišli s samim padcem že globoko – treba se je odločiti, ali imamo pred seboj obdobje z recesijo (padci od 50 do le15 odstotkov). Naklonjenost tveganju je nadpovprečno padla, je dejal Belavič. Od sredine lanskega leta, povprečni padec količnika P/E v času recesij znaša približno 30 odstotkov.

Kaj se bo dogajalo z dobički? »Povprečni padec dobička na delnico v recesijah znaša približno 25 odstotkov. Vendar trenutno nimamo nižjih dobičkov od nekih preteklih vrhov, saj so bili v prvem letošnjem kvartalu rezultati poslovanja solidni. Je pa vprašanje, kaj se bo dogajalo v prihodnosti z dobički v ZDA. Kaj kaže 'lakmusov' papir? Vodilni ekonomski indeks Conference Boarda (LEI) napoveduje zmerno ekonomsko aktivnost v ZDA, in sicer 2,3-odstotno rast v letošnjem letu.«

Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Po besedah Gorazda Belaviča so za letos solidni obeti poslovanja ameriških podjetij. Investicijska aktivnost podjetij se krepi. Torej? »Nadpovprečno prevrednotenje tečajev delnic navzdol, poleg tega poslovanje podjetij (še) ne sledi preteklim recesijam. Vse to pomeni, da smo blizu dna na delniškem trgu,« je še dejal Belavič. In če že recesija, zna biti kratka in na strani izkaza poslovnega uspeha (v manjši meri na strani bilance stanja).

Svilan: Era blagostanja je minila, vrnilo se je obdobje pohlepa

Sibil Svilan, direktor podjetja Siqis, je predstavil spektralna tveganja in negotovosti za trge kapitala, banke in investitorje ter odgovornost delovanja.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Na sliki: Sibil Svilan FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. Na sliki: Sibil Svilan FOTO: Blaž Samec/Delo

Nove in stare negotovosti in tveganja pa predstavljajo geopolitika in deglobalizacija, demografija in migracije ter begunci in tudi trgovinske konfrontacije in nova zavezništva ter zaprte skupine. Pri tem je Svilan spomnil še na tehnološke in podatkovne monopole, nadzor podatkov in medijev, na visoke dolgove in varčevanje ter na novo diferenciacijo oziroma revščino. Pri tem je opozoril še na stagflacijo ter na potrebo po novi monetarni in fiskalni politiki. Zaradi epidemije so zdravstveni in socialni sistemi pod pritiskom, po svetu se pojavljajo težave z vodo in hrano in zaradi podnebnih sprememb, ki se kažejo tudi v obsežnih poplavah in požarih. »Trajnostni vidik je nov megatrend, ki zadnje čase določa marsikaj,« je dejal.

Podnebna tveganja

Svilan je opozoril še na trajnostne vidike, tj. okoljski, energetski in socialni zeleni prehod, ter trajnostno financiranje in investiranje, kar so obstoječi trendi še pospešili. »Pred nami je raznolik spekter tveganj in negotovosti, povečuje se volatilnost, tempo pa določajo veliki igralci.«

Spremembe so tudi na mednarodnih bančnih trgih, ki že leta ne delujejo, poudarja Sibil Svilan in pri tem spomni na trg delnic »glasni crash« in trg obveznic »tihi crash«! »ESG financiranje in investiranje 'visi' in ima veliko zahtev,« še pravi in dodaja, da je trge kovin/surovin ter energentov in hrane zaznamoval največji dvig cen v 40 letih. Trg kriptovalut in žetonov deluje in raste, je dejal Svilan in pri tem spomnil na opozorila ECB in SEC. ECB je namreč opozorila, da velika nestanovitnost vrednosti kriptopremoženja v zadnjih mesecih še ni vodila do večjih pretresov na trgu ali zloma katere od finančnih institucij, a se tveganja v tej smeri povečujejo, pri čemer banka opozarja na vse večjo izpostavljenost finančnih institucij do tega premoženja. Vrednost nemških in ameriških obveznic je padla za več kot deset odstotkov.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ali je bilo dosedanje financiranje trajnostno? Ne. Investicije v Rusijo prinašajo, denimo, ogromne izgube. Ali tudi dovolj financiramo?

Podnebna tveganja so vedno bolj finančna tveganja, pravi Svilan in dodaja, da podnebne spremembe prinašajo okoljske zelene labode (poročilo Banka za mednarodne poravnave), ki imajo lastnosti črnih labodov in še tri dodatne lastnosti.

Zeleni dogovor

Kakšne izzive prinašajo EU zeleni dogovor, taksonomija in standardi SEC?

Pri tem je Svilan opozoril, da je podatke in kazalnike ESG težko dobiti oziroma natančno izračunati, izračuni pa so lahko dragi in le malo koristni. Podjetja in sektorji pa imajo pri tem različne specifične izzive. Bonitetna agencija Fitch je naredila pregled relevantnosti dejavnikov ESG po sektorjih in podatkovne baze, podobno družbe Nomura, MSCI, ISS, Sustainalytis.

Tako investitorji kot podjetja in skladi morajo sami usmeriti dovolj pozornosti v merjenje, izboljšanje praks ter ciljev ESG, učinkov in obvladovanj teh tveganj, še poudarja Svilan.

Izzivi na finančnih trgih

Temeljni izzivi na finančnih trgih so po Svilanovih besedah, kako s svojim aktivnim delovanjem na področju financiranja/investiranja prispevati k uspešnemu okoljskemu, energetskemu in socialnemu prehodu gospodarstev in družb, v katerih delujejo; in to v skladu z dejavniki ESG, taksonomijo ter dolgoročno odgovornostjo za svoje storitve.

Broadridge, London predvideva, da bo svetovni trg investicij ESG s sedanjih osem bilijonov  dolarjev in približno 25.000 skladov ter drugih investicijskih oblik do leta 2030 povečal volumen na približno 30 bilijonov dolarjev.

Naložbene vrzeli

Po grobih ocenah bo do leta 2050 za doseg cilja postati ogljično nevtralna Evropa potrebnih investicij za kar 28 bilijonov evrov, tri četrtine teh sredstev pa bo moralo priti iz zasebnega sektorja. »Ta bi moral torej naslednja tri desetletja temu cilju vsako leto nameniti približno 700 milijard evrov,« je navedbe McKinseya izpostavil Svilan.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo

V okviru tega je samo za obnovljive vire energije (OVE) in učinkovito rabo le-te (URE) do leta 2030 v EU, glede na navedbe EIB, potrebnih 180 milijard evrov letno dodatnih investicij v energetiko/transport oziroma 270 milijard evrov letno za energetiko, transport ter vode in odpadke. V Sloveniji pa je potrebno skupaj 780 milijonov evrov letno za dodatne investicije, od tega 230 milijonov evrov v energetiko (OVE,URE), 260 milijonov v transport ter 290 milijonov evrov za vode in odpadke.

Dosedanje razmere so bile zavajajoče za podjetja zaradi krize in ugodnih naročil. Se pa soočamo s premalo kvalitetnih projektov privatnega sektorja oziroma investicij v ESG. »Družbe, ki ne bodo od 2023 dalje tega upoštevale, bodo v težavah,« še poudarja Svilan in dodaja, da neizkoriščene možnosti pomenijo zaostajanje. Kljub velikim ESG potrebam pa so nizki volumni kreditiranja podjetij s strani bank, kar pomeni šibko bančno gospodarstvo in tudi delovanje trga kapitala.

Zelena transformacija finančnih trgov

V svetu je izrazit trend rasti zelenih obveznic. »Leta 2021 je bilo izdanih za več kot 500 milijard dolarjev zelenih obveznic, kumulativno do konca leta 2021 že 1.500 milijard dolarjev. Po napovedih HSBC bo 2023 izdanih vsako leto približno 1000 milijard dolarjev zelenih obveznic. V Sloveniji pa na trgu kapitala še ni tega trenda. Povpraševanje in ponudba po zelenih obveznicah pa je iz različnih razlogov skromna,« je dejal Svilan in dodal, da so to velike priložnosti za slovenske investitorje in zlasti varčevalce, ki jih je potrebno izkoristiti glede na trende v svetu.

Slovenski trg kapitala

V Sloveniji gospodarske družbe redko uporabljajo metode prve javne ponudbe delnic (IPO). Borza še vedno uporablja iste kriterije kot desetletja nazaj. Nihče si ne želi prehoda v subvencijsko ekonomijo. Ni dovolj uporabljati le evropske sklade.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022. FOTO: Blaž Samec/Delo

SID banka je že pred leti identificirala tržne vrzeli na področju lastniškega financiranja in v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF) vzpostavila Slovenski naložbeni program kapitalske rasti (Segip), ki ga je letos še razširila.  Na EU ravni pa imamo Panevropski sklad za mala in srednje velika podjetja. Svilan je spomnil še na obsežne bančne vloge občanov in s tem neproduktivno varčevanje ter na premajhno pokojninsko varčevanje (drugi in tretji steber), po njegovi oceni je tudi zdravstveno varčevanje in zavarovanje na napačni strani – zaradi vsega omenjenega je trg kapitala omejen.

Vloga bank

EU nalaga finančnemu sistemu, zlasti pa bankam največji delež odgovornosti za zeleno tranzicijo celotnega gospodarstva. »Od bank se pričakuje, da bodo obvladovala tranzicijska tveganja in s tem pripomogle, da bodo tako podjetniška financiranja kot projekti, ki niso v skladu s politiko EU prehoda v nizkoogljično družbo to spoznali že v fazi pridobivanja finančnih sredstev. Banke bodo večino tega morale izvesti z dolžniškim trajnostnim financiranjem, pa tudi z investiranjem oziroma prevzemanjem še večjih krožnih tveganj,« pravi Svilan.

Financiranje trajnostni projektov – pri tem je treba najprej identificirati kvalitetne projekte, zavzeti tudi nov pristop pri obravnavi podjetij in vrednotenju vseh poslovnih modelov, zatem pa spremljati in oceniti učinke financiranja projektov in podjetij s krožnim poslovnim modelom (uporaba kvalitativnih in kvantitativnih indikatorjev ESG) ter nenazadnje je treba zagotavljati sledljivost in preglednost financiranja.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 – na fotografiji (od leve proti desni): Stojan Petrič, Luka Podlogar in Matjaž Lorenčič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 – na fotografiji (od leve proti desni): Stojan Petrič, Luka Podlogar in Matjaž Lorenčič. FOTO: Blaž Samec/Delo

In kakšna je pri tem vloga države in regulatorjev? »Spodbujevalno-usmerjevalno in nadzorno delovanje. Potreben je nov razvojni model ter kvaliteta in ne kvantiteta projektov za okoljski, energetski in družbeni prehod.« Kot pravi Svilan, potrebujemo spremenjen stimulativen davčni sistem, pa drugačen subvencijski mehanizem (povratna sredstva le izjemoma, nepovratna za ciljane skupine in stimulacijo, npr. RRI), odpravo administrativnih ovir in nejasnosti v zakonodaji, VEM princip za vse uporabnike trajnostnih rešitev, izvedbo infrastrukturnih investicij, ki jih privatni kapital ni zmožen ter javno zasebna partnerstva za zeleni in energetski prehod ter poudarek na socialnem prehodu s spodbudami.

Za zeleni, energetski in socialni prehod je potrebna spremenjena definicija trajnostnega financiranja in investicij, obravnava krožnih tveganj v primerjavi z linearnim, vrsta kapitalske zahteve za trajnostno financiranje ali investiranje, način oblikovanja slabitev in rezervacij (dolgoročni pogled) ter druge potrebne prilagoditve glede na taksonomijo in direktive.

»Skratka, potrebujemo nov način razmišljanj, z drugačne perspektive, da lahko družbeno odgovorno izpeljemo etične dileme in se soočimo sami s seboj, tudi pri financiranju in investiranju trajnostne prihodnosti,« še poudarja Sibil Svilan. Po njegovem so prilagoditve nujne, če želimo spremembe obvladovati.

 

Okrogla miza Banke in investicijske družbe

Sledila bo okrogla miza na temo Banke in investicijske družbe, na kateri bodo sodelovali: Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike BPH, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za razvoj produktov in evropske programe SID banke, Matjaž Filipič, soustanovitelj in direktor Alfi Skladov, in Luka Podlogar, predsednik uprave Generalija Investments. Moderator okrogle mize bo Domen Prašnikar, direktor podjetja Valior.

Po odmoru bo sledila okrogla miza na temo, kako podjetja financirajo širitev in kapitalske prevzeme. O tem bodo z moderatorjem Nejcem Goletom, namestnikom urednika gospodarske redakcije Dela, razpravljali Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, Valter Leban, predsednik uprave Kolektorja, Matija Bitenc, član uprave za finance, informacije in tveganja v Petrolu, ter Andrej Božič, prokurist BB Consultinga.

GRAFIKA: Delo
GRAFIKA: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine