Novo življenje Vile Muhr, katere slavo je v svet ponesla kraljeva zaroka

Če je bil čudovit razgled na Bohinjsko jezero in okoliške hribe v Ribčevem Lazu nekoč dovolj dober za kraljeve goste, bo najbrž tudi za najzahtevnejše današnje, so menili pri Alpinii Group, znani skupini namestitev v Bohinju, in novo življenje dali Vili Muhr.

Njeno slavo je že pred devetdesetimi leti v svet ponesla kraljeva zaroka. Avgusta 1934 sta se pred vilo, tedaj imenovano Royal, ki so jo uporabljali člani jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević, zaročila britanski princ George – stric pokojne kraljice Elizabete II. – in grško-danska princesa Marina. Novembra istega leta sta se poročila v Westminstrski opatiji v Londonu, kar je bila prva kraljeva poroka, ki so jo v živo prenašali po radiu.

Hiša Raduha – oda lesu, kamnu in gastronomiji v slovenski vasici z razglednice

A zgodovina vile se je začela dosti prej, leta 1902, ko jo je kot lovski počitniški objekt dal postaviti dunajski veletrgovec Adolf Muhr. V lasti je imel Blejski grad in je na Bledu zgradil tudi dve vili. Njegova bohinjska postojanka je bila po vojni v lasti sindikatov, v njej je bilo okrevališče za bolnike, pozneje hotel Kompas, domačini se je spominjajo po prekrokanih nočeh, ko jih je tja vabila diskoteka. Toda ko se je pred desetletjem sesula sama vase, od nje ni ostalo drugega kot le kamnito podnožje.

Reinterpretacija znanja prednikov

Kaj zgraditi na njenem mestu, je bil največji izziv za arhitekte iz ljubljanskega biroja Ofis, a jim je z interpretacijo tradicionalne alpske stavbne dediščine uspelo, da se hiša na prvi pogled zdi, kot da je tista stara »Karađorđevićeva«, da je tam že od nekdaj, podroben pogled pa razkrije njen sodobni obraz.

V istih gabaritih in orientaciji so reinterpretirali znanje prednikov, ki se kaže v bohinjskih kozolcih, senikih in pastirskih stanovih oziroma na tamkajšnjih planšarskih planotah. Uporabili so tudi prvotni kamen, iz katerega je bilo pritličje, ter le slovenski les. Osnova je smreka, pri vseh materialih in elementih pa so sledili sodobnim ekološkim smernicam naravne obdelave lesa – brez lepil in drugih kemičnih sredstev. Temna fasada je obdelana kot karboniziran žgan les, premazan z naravno borovo smolo.

vila Muhr v Bohinju, Ofis arhitekti Foto Miran Kambič

Notranjost je toplejša in svetlejša – iz slovenske smreke in macesna v naravni barvi, ki sta obdelana le z oljem. Vsaka soba je unikatna, nekatere imajo kamin, druge savno ali večjo kopalno kad, nekatere bogat sobni bar, druge kuhinjo, vse suite pa se z velikimi okni odpirajo proti gankom in povezujejo z zeleno okolico.

Interier restavracije so oblikovali v sodelovanju z Blažem Zrnecem (Drugačno pohištvo), z njegovim pohištvom in elementi iz recikliranega lesa, ki je obrušen, krtačen in premazan z oljem.

Unikatni lestenec iz korenin bukve. FOTO Jože Suhadolnik

Poglede v tem osrednjem prostoru pa najbolj krade unikatni lestenec. Znani oblikovalec svetil Tilen Sepič ga je oblikoval iz korenin bukev, ki jih je na jezerskem bregu podrl vihar, medtem ko si je stoječe luči zamislil iz starih smuči. V opečnih elementih za šankom in kaminom se zrcali ornamentika prezračevalnih odprtin na senikih, stene poživlja unikatna keramika Pie Mršek z vzorci s starih bohinjskih vezenin, šank iz žganega starega lesa pa krasijo posode z lokalnimi čaji.

V prvih mesecih po odprtju so vilo kot svoj počitniški cilj prepoznali tako domači kot tuji gostje, navdušili pa so jih edinstvena zgodba, oblikovanje in skrbno izbrani detajli, pa tudi udobje, občutek domačnosti in gostoljubje, ugotavljajo v Vili Muhr.

Suzan Gabrijan: osrednja fotografinja največjih kuharskih imen pri nas

Vrhunska kulinarika

Solastnik Jure Repanšek je prepričan, da »v času, ko so namestitve zgolj izbira, ta ostaja nepozabno doživetje brezčasne elegance z dovršenim dizajnom kraljevskih suit in vrhunsko kulinariko chefa Davorja Arnautovića, ki jo gostje primerjajo z najboljšimi francoskimi restavracijami«. Chef je mlad, šele sredi dvajsetih, kilometrino pa nadomešča razgledanost, saj je v zadnjih nekaj manj kot petih letih stažiral v kar nekaj kuhinjah svetovnega formata: Schloss Schauenstein, El Celler de Can Roca, Frantzen ... Prihaja iz Hrvaške, tam je na primer delal v znanem Boškincu.