Administracija se poigrava z imenovanjem vodje Feda že prej, kot je to običajno

Ameriška centralna banka (Fed) je bila v trenutni obliki ustanovljena leta 1913, šele po drugi svetovni vojni (1951) pa je bil sprejet sporazum med finančnim ministrstvom in Fedom, ki je zagotavljal neodvisnost centralne banke, kot jo poznamo danes. Ta neodvisnost je bila v zadnjih desetletjih bolj ali manj spoštovana – vse do Trumpovega predsedovanja.

V svojem prvem mandatu je sicer Donald Trump pozival Fed k določenim ravnanjem, v trenutnem drugem mandatu pa je svojo (za zdaj) verbalno agresijo dvignil na nov nivo. Zahteve po določenem ravnanju ter grožnje o razrešitvi predsednika Feda Jeroma Powlla so neodvisnost Feda postavila pred težko preizkušnjo in lahko zamajejo zaupanje vlagateljev v ZDA.

delez rezerv centralnih bank Foto Tt Igd

Predsednik Trump si želi, da bi Fed znižal ključno obrestno mero in s tem spodbudil ameriško gospodarstvo ter prispeval k manjšim izdatkom za obresti in posledično manjšim stroškom zadolževanja. Slednji se namreč kot odstotek BDP približujejo rekordnim vrednostim iz začetka 90. let.

Trump je Jeroma Powlla, ki ga je sicer v svojem prvem mandatu sam imenoval na ta položaj, prek socialnih omrežij že večkrat pozval k odstopu ter zagrozil, da ga bo »odpustil«, če položaja ne bo zapustil prostovoljno. Prav tako je članom sveta guvernerjev Feda že večkrat namignil, kako naj glasujejo glede sprememb obrestne mere.

Mandat do 2026

Powllu se mandat na položaju predsednika Feda izteče maja 2026, v svetu guvernerjev pa šele leta 2028. Pravne možnosti, da ga Trump lahko razreši, so omejene, saj je ameriško vrhovno sodišče zatrdilo, da ima predsednik Feda posebno zaščito pred Trumpovim poskusom razrešitve in da ga ta ne more »odpustiti« samo zato, ker se ne strinja z ukrepi Feda. V iskanju drugih možnosti trenutno administracija pritiska na Powlla glede prenove prostorov Feda v Washingtonu, ki so prekoračili plan za 700 milijonov dolarjev in menda znašajo 2,5 milijarde dolarjev. Administracija to želi prikazati kot krivdo in Powllovo hudo kršitev odgovornosti.

Tei Ternovec Foto Triglav Skladi

Zvezna administracija se poigrava tudi z imenovanjem novega predsednika Feda že veliko prej, kot je to običajno, s čimer bi zmanjšali Powllov vpliv na sprotno odločanje. Trenutni favoriti za novega predsednika so menda štirje: Kevin Warsh (nekdanji član sveta guvernerjev), Christopher Waller (trenutni član sveta guvernerjev, ki je naklonjen nižanju obrestnih mer), Scott Bessent (trenutni finančni minister) in Kevin Hassett (trenutni direktor Trumpovega ekonomskega sveta).

Druga dva kandidata sta najbliže Trumpu in bi lahko vplivala na politiko Feda skladno s Trumpovimi željami. Tovrstno kadrovanje s predsedniki Feda pa se v zgodovini ni vedno najbolje izšlo. Leta 1951 je predsednik ZDA Truman imenoval Williama McChesneyja Martina za predsednika Feda, češ da bo ta deloval v skladu z njegovimi željami, izkazalo pa se je, da je bil McChesney Martin utemeljitelj neodvisnosti Feda. Naslednik McChesneyja Martina Arthur Burns pa je v zgodovino zapisan kot predsednik Feda, ki se je uklonil željam takratne Nixonove administracije. Posledica tega je bilo obdobje visoke inflacije v 70. letih prejšnjega stoletja.

Neodvisnost centralne banke se je dandanes uveljavila kot pomemben element razvitih finančnih trgov in eden od branikov vmešavanja države v njihovo delovanje. Slednje se namreč pogosto dogaja v državah v razvoju in pogosto povzroči beg vlagateljev. Trumpovo vmešavanje v delo centralne banke in možnost nadzora nad njo sta pripomogla k upadu vrednosti ameriškega dolarja ter k nadaljevanju trenda zmanjševanja dolarskih naložb in večanja količine zlata v rezervah centralnih bank.