»Naš dogodek so poskušali kriminalizirati, povedali so nam, kako naj žalujemo«

Izobraževalni tabor na Peršmanovi domačiji, posvečen ohranjanju zgodovinskega spomina, je prekinila brutalna policijska akcija, ki so jo udeleženci doživeli kot načrtno ustrahovanje, poskus kriminalizacije in nedopusten poseg v spominsko kulturo slovenske manjšine.

Peršmanova domačija v Obirskem, nema priča in obenem sveti kraj protinacističnega odpora koroških Slovencev, je bila pretekli konec tedna prizorišče letnega izobraževalnega tabora. Namen srečanja, ki se ga je udeležilo okoli 60 ljudi, je bil preprost in plemenit: skozi predavanja, delavnice in druženje ohranjati spomin na preteklost ter krepiti kulturno zavest, predvsem med mladimi.

Gabriel Hribar: To nas spominja na nacistične čase

Vzdušje je bilo mirno, polno pričakovanj. »Ljudje so postopoma prihajali, program se je šele dobro začenjal, zvečer smo nameravali peti ob ognju,« opisuje idilo pred nevihto udeleženec Krištof Dominik.

Dominik Krištof je bil eden izmed udeležencev dogodka na Peršmanovi domačiji. FOTO: Osebni Arhiv

A sredi nedeljskega predavanja je počilo. Mir je prekinil prihod policije, ki je sprožil štiriurno moro, polno strahu, šoka in občutka popolne nemoči.

Obtožbe in »največja svinjarija«

Policijska enota je že od prvega trenutka nastopila »zelo grobo in brutalno,« pravi Dominik. Udeležencem so očitali tri domnevne prekrške: kršitev zakona o političnem združevanju, nedovoljeno kampiranje v naravi in – kar je sprožilo največje ogorčenje – nespoštljiv odnos do spominskega kraja. Ta zadnja obtožba je bila za udeležence, mnoge od njih potomce žrtev nacističnega nasilja, kaplja čez rob.

»To je največja svinjarija pri vsem tem!« pove Dominik. »Da nam, ki smo prišli počastit spomin na naše prednike, na žrtve, policija očita, da skrunimo spominski kraj. Poskušali so kriminalizirati naša dejanja in nam predpisovati, kako naj komemoriramo in kakšno spominsko kulturo naj gojimo. To je nedopustno!« Ogorčenje izvira iz občutka globoke krivice, da jim oblast na kraju, prepojenem s krvjo njihovih rojakov, očita nespoštovanje.

Operacija nesorazmernih razsežnosti

Obseg policijske operacije je bil po mnenju vseh prisotnih popolnoma nesorazmeren. Proti skupini 60 ljudi je posredovalo okoli 30 policistov. A ni šlo le za številke. Za dodatno ustrahovanje je poskrbel helikopter, ki je začel krožiti nizko nad domačijo. »Ljudje so bili prestrašeni, helikopter je namenoma vnašal nemir,« pravi Dominik. Še bolj nerazumljiva je bila prisotnost okrajnega glavarja okraja Velikovec in vodje enote, pristojne za boj proti terorizmu.

Avstrijska policija je potomcem žrtev predpisovala, kakšno spominsko kulturo smejo gojiti. FOTO: Peršmanova Domačija

Vrhunec demonstracije moči pa je bila vključitev specialnih enot, poklicanih iz Beljaka. »Na kraj so poklicali celo specialne enote, ki so sicer stacionirane v Beljaku za varovanje velikih dogodkov in so bile letos aktivirane ob terorističnem napadu. To enoto so pripeljali sem, na Peršmanovo domačijo,« zgroženo pripoveduje Dominik in dodaja: »Taktika uporabe specialcev proti udeležencem kulturnega tabora nikakor ne more biti primerna.«

Eskalacija v nasilje, šok in panični napadi

Policija v uradnih sporočilih trdi, da so udeleženci ovirali postopek. Dominik to odločno zanika in opisuje ozračje strahu in šoka. »Ljudje so bili popolnoma pretreseni, nekateri so doživljali panične napade! V takšnem stanju seveda nismo bili pripravljeni mirno in prijazno ustreči vsem njihovim zahtevam,« razlaga. Poudarja, da so udeleženci »na zelo miren način stali na poti« in poskušali zaščititi prostor, nakar naj bi vodja intervencije popolnoma izgubil živce.

Proti številnim udeležencem izobraževalnega tabora so bili sproženi postopki. FOTO: Peršmanova Domačija

»Začel je vpiti in urlati, se dreti na ljudi, med drugim jim je vpil, da so ‘zločinci’,« se spominja Dominik. Po tem verbalnem izbruhu je sledila fizična sila. Policisti so udeležence nasilno odrinili od vhoda v muzej, vstopili vanj, se od znotraj zaklenili in začeli preiskovati prostore, medtem ko so pretreseni lastniki in udeleženci lahko le nemočno opazovali. To dejanje so doživeli kot skrajno obliko nasilja in vdora v njihov sveti prostor.

Epilog: poškodbe, aretacije in pretreseni sosedje

Epilog štiriurne akcije je bil boleč. Ena oseba je bila v prerivanju poškodovana. Tajnika Zveze koroških partizanov so aretirali kasneje, na poti domov, ko se je z družino peljal v avtomobilu.

V prerivanju je bila poškodovana ena oseba. FOTO: Peršmanova Domačija

Proti številnim drugim udeležencem so bili sproženi postopki. Šok pa ni prizadel le udeležencev. »Imeli smo obiske sosedov, ki so bili globoko pretreseni. Povedali so nam, da zaradi dogajanja ponoči niso mogli spati in da v celoti podpirajo nas in naše zahteve,« pravi Dominik in dodaja, da je odziv lokalne skupnosti zanje izjemno pomemben.

Politično ozadje in končni poudarek

Dominik je prepričan, da dogodek ni naključje, ampak neposreden odsev zaostrovanja političnega ozračja v Avstriji. Poudarja, da je enak tabor lani potekal povsem mirno. »Lani je prišel mimo en policist, pogledal, se obrnil in odpeljal. Nobenih težav ni bilo.« Letos pa popolnoma drugačna zgodba, za katero vidi jasen vzrok: »Desnica v Avstriji, pa tudi globalno, postaja vse močnejša. To se odraža tudi na njihovem vplivu in omogoča, da si v napadih na manjšino in kritično misel preprosto upajo več.«

Vodja policijske intervencije naj bi po pripovedovanju izgubil živce. FOTO: Peršmanova Domačija

Na koncu pogovora je Krištof Dominik želel še enkrat jasno poudariti bistvo dogodka, ki se po njegovem mnenju ne sme izgubiti v birokratskih pojasnilih: »Še enkrat bi rad podčrtal, kaj se je tu v resnici zgodilo: avstrijska policija je potomcem žrtev nacističnega nasilja na kraju spomina predpisovala, kakšno spominsko kulturo smejo gojiti. To je nedopustno.«

Ta incident vidi kot »novo stopnjo agresije« v zadnjih tridesetih letih in poziva k odločnemu ukrepanju, ne le k praznim besedam, tako s strani avstrijskih institucij kot s strani Republike Slovenije, ki ima po njegovem mnenju dolžnost in odgovornost zaščititi svojo manjšino.