Neomejen dostop | že od 9,99€
Institucionalni vlagatelji kot bolj zanimive priložnosti navajajo zasebni dolg in infrastrukturo. Če so uresničili napovedi izpred leta dni, jih je v tem času več kot 40 odstotkov povečalo izpostavljenost do teh dveh alternativnih naložbenih razredov.
Najnovejši napovednik vlagateljev, ki ga na podlagi ankete med institucionalnimi vlagatelji pripravlja londonska družba Preqin, pa po navedbah tujih medijev še razkriva, da so skladi zasebnega dolga za 70 odstotkov vlagateljev najbolj zaželen naložbeni razred. To velja že tri leta. Izzivi, s katerimi se je v tem času srečal svet, namreč močno prispevajo k volatilnosti (nihajnosti) naložbenih produktov, ki pa ji skladi zasebnega dolga niso tako izpostavljeni. Ko namreč sklad od vlagateljev zbere sredstva, jih v obliki posojil ponudi podjetjem. Donosi se ustvarjajo iz tega, tako da so bistveno manj kot večina drugih naložbenih produktov odvisni od vsakodnevnih razmer na kapitalskih trgih.
Kot pravi Matija Weiss, upravljavec premoženja v družbi Prva Skladi, kjer so sklad Prva Private Debt ustanovili pred tremi leti in je eden od dveh v Sloveniji pod to regulativo, so alternativni skladi, kamor se skladi zasebnega dolga uvrščajo, poleg manjše volatilnosti tudi zanimiv način za diverzifikacijo portfelja. »V Evropi na splošno institucionalni vlagatelji, ki so predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi pa tudi premožni posamezniki, v alternativne naložbe locirajo do 30 odstotkov sredstev, skladi zasebnega dolga predstavljajo tretjino tega. A so razlike res velike, odvisne tako od regulacije, ki velja za institucionalnega vlagatelja v neki državi, kot finančnega produkta, na podlagi katerega je vlagatelj zbral sredstva,« je dejal Weiss.
Pokojninske družbe v Sloveniji, kamor posamezniki vlagajo denar kot obliko varčevanja za starost, denimo, morajo v skladu z zakonodajo tako prejeta sredstva razporejati v različno tvegane sklade, predvsem glede na posameznikovo starost. Gre za tako imenovane sklade življenjskega cikla: dinamični je sestavljen iz potencialno donosnejših, a bolj tveganih naložb, in je zato primeren za tiste z najdaljšimi dobami varčevanja, zajamčeni je najvarnejši in namenjen starejšim, ki imajo še nekaj let do upokojitve, mešani pa so najustreznejši za tiste, ki so na sredini delovno aktivne dobe. Pokojninska družba kot institucionalna vlagateljica bo tako zelo malo ali pa sploh nič sredstev, zbranih v zajamčenem skladu, vlagala v alternativne naložbe, kot so skladi zasebnega dolga, v dinamičnem skladu pa bodo takšne naložbe lahko dobile pomembno mesto.
Vlagatelje po Weissovih besedah privablja tudi ugodno razmerje med tveganjem in donosnostjo. V primerjavi s korporativnimi obveznicami, s katerimi sklade zasebnega dolga večkrat primerjajo, so načeloma manj donosni, veljajo pa med alternativnimi skladi za najvarnejše, saj posojila praviloma dobro zavarujejo. Strošek ugodnega razmerja med donosnostjo in tveganjem je nelikvidnost naložbe, zato so skladi zasebnega dolga primernejši za institucionalne vlagatelje.
»V razmerah, ko se stanje v gospodarstvu zaostruje in iz Nemčije kot naše najpomembnejše gospodarske partnerice ne prihajajo spodbudne novice, vlagatelje v naš sklad zanima, kako obvladujemo tveganja,« pravi sogovornik in odgovarja, da 70 odstotkov sredstev razporedijo v posojila slovenskim družbam in preostanek hrvaškim. V vsakem podjetju že pred odobritvijo kredita opravijo skrbni pregled. V raziskavi o skladih zasebnega dolga v ZDA in Evropi, ki so jo izvedli na univerzi v Chicagu, so raziskovalci, denimo, ugotovili, da takšni skrbni pregledi lahko trajajo tudi sto ur.
Po investiranju pa so upravljavci ves čas v stiku s podjetjem, spremljajo poslovanje prek analitskih portalov, podjetja vsakega četrt leta oziroma najmanj vsakega pol leta poročajo o izkazih. Raziskava je pokazala, da so skoraj vsi upravljavci tako v Evropi kot v ZDA s podjetjem vsaj enkrat na mesec v stiku, skoraj 40 odstotkov evropskih investitorjev je povedalo, da so v stiku vsaj dvakrat na mesec. S podjetjem, ki so mu odobrili posojilo, se občasno v živo srečuje 85 odstotkov upravljavcev. »Spremljanje obstoječih naložb je zelo pomembno, zagotoviti moramo, da podjetje, ki prejme posojilo, to tudi vrne,« je poudaril Weiss in dodal, da so zdaj glede na gospodarske razmere še bolj pozorni pri sklepanju novih posojilnih pogodb, postali so bolj selektivni, obstoječe pa še bolj budno spremljajo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji