Ljubljana – Sto trije kandidati na 14 listah imajo še pet dni časa, da prepričajo volivce, da so prav oni najboljša izbira za zastopanje interesov Slovenije v evropskem hramu demokracije. Najtežja naloga bo pravzaprav animirati ljudi, naj prihodnjo nedeljo pridejo na volišča – udeležba na glasovanju za osem sedežev, kolikor jih v Strasbourgu in Bruslju pripada naši državi, je med nižjimi v EU in pri nas primerljiva z manj zanimivimi referendumi.
Že od jutri do četrtka bodo volišča odprta za predčasno glasovanje, do srede pa morajo tisti, ki bodo v nedeljo volili v drugem okraju, to sporočiti okrajni volilni komisiji.
Stranke so v minulih dneh na različne načine nagovarjale državljane, NSi denimo na taboru stranke pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, in bodo to počele vse do sobote, ko se bo začel volilni molk. Kako pomembne so aktivnosti v tem času, kažejo analize merilcev javnega mnenja, ki pravijo, da se kar 30 odstotkov volivcev šele v zadnjih treh dneh odloči, katero ime bodo obkrožili na glasovnici.
Tudi zato bi bile vsake napovedi o izidu prezgodnje, da še zdaleč ni nič odločeno, pa priča tudi zadnje merjenje javnega mnenja, ki ga je za
Delo opravila Mediana in smo ga podrobno predstavili v sobotnem časopisu. Na prvih treh mestih so se zvrstile lista SDS+SLS, SD in LMŠ, med katerimi pa je zgolj 1,5 odstotne točke razlike – rezultat SDS je tokrat nižji, kot je bil pred mesecem, in se je ustavil na 12,2 odstotka podpore, SD se je obdržal na približno isti ravni z 11,1 odstotka, LMŠ pa je pridobil odstotno točko in je zdaj na 10,7. Za njimi so se zvrstili SNS (8,1), NSi (7,3), Levica (6,4) in Desus (3,5). Več kot odstotek podpore so, na vzorcu 732 anketiranih, prejeli še SAB (2,6), Zeleni Slovenije (2), gibanje Zedinjena Slovenija (1,4), Dom (1,4) in v prejšnjem mandatu največja vladna strank stranka SMC (1,2).
Na to, kako se bodo prihodnjo nedeljo zvečer razdelili sedeži, bo gotovo močno vplivala volilna udeležba – če bo katera od list posebej uspešna pri mobilizaciji svojih podpornikov, se utegne zgoditi marsikatero presenečenje. V preteklosti pa se je že večkrat primerilo, da so na končno razporeditev, kdo bo slovenski poslanec v evropskem parlamentu, odločilno vplivali preferenčni glasovi, ki so temeljito premešali zamisli strank.
Brez vpliva na odnose
Premier Marjan Šarec dogajanja v Avstriji, ki jo pretresa korupcijska afera, noče komentirati. Po njegovih besedah je to notranjepolitična tema, ki jo morajo rešiti avstrijska politika in tamkajšnji volivci, na odnose med Slovenijo in Avstrijo pa dogajanje ne bo bistveno vplivalo.
