Brez prebivalstva ne bo rasti regije

Poslovna smetana v Beogradu o priložnostih v regiji.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Eden večjih problemov v Jugovzhodni regiji je, da se ljudje odseljujejo. To pa ni zgolj težava za podjetja, ki nimajo dostopa do talentov. Je težava tudi za podjetja, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo, pravijo najbolj ugledni poslovneži v regiji.

NLB je v Beogradu organizirala investicijski dan, med vabljenimi so najbolj ugledni poslovneži v regiji, investitorji. Sodelujoči so najprej definirali, kaj sploh regija je. »Kaj je regija, je zanimivo vprašanje. Ko sedimo v naši tovarni v Izoli, teko rečemo, da Italija ni del regije, podobno Avstrija, kjer smo vodilni pri paštetah. Podobno je za Romunijo, če gledamo iz Srbije. So pa nekatere države pomembnejše, saj tam nimamo proizvodenj pravi Emil Tedeschi iz Atlantic Grupe in dodaja, da ni težava v pomanjkanju inženirjev, bolj ga skrbi, da je pomanjkanje vodenja. Na veliko področjih, ne zgolj v politiki, je povedal Tedeschi. »Treba se bo naučiti veseliti se uspeha drugih. To se mi zdi ključno.«

image_alt
NLB realno s četrtino višjim dobičkom

Fabris Peruško, Fortenova: »Smo dober primer, kako se iz slabega podjetja naredi podjetje, ki je likvidno in kapitalsko močno,« sam pa vidi demografski upad kot veliko težavo. »V kratkem obdobju se je iz Ukrajine izselilo pet milijonov ljudi. To je kratkoročna rešitev, treba bo narediti dolgoročno rešitev. Če ne bo rasti prebivalstva, ne bo produktivnosti.«

Aleksandar Kostić, AIK banka: »Mi vidimo regijo kot nekdanje države Jugoslavije plus Albanija. Vidimo velik potencial v konsolidaciji regije. Povezave NLB in Komercijalne banke je velik uspeh. Smo tekmeci, pa tudi partnerji. Smo lastniki Gorenjske banke.«

Živko Muketov, Alkaloid Skopje: »Naše največje premoženje so ljudje. Mi moramo narediti vse, da jih motiviramo, da bi tukaj ostali. Pri tem moramo biti bolj agresivni.«

Matija Bitenc, Petrol: »Naš izobraževalni sistem naredi ogromno strokovnjakov, ne znamo pa jih obdržati.«

Srbija želi v EU

Srbija je v preteklosti sodelovala tako z Rusijo kot s Kitajsko. Zdaj si želijo narediti korak naprej pri povezavi z EU. »EU je najpomembnejši partner Srbije. S podjetji v EU sodeluje 25.000 podjetij, ki zaposlujejo milijon ali več ljudi. Za nas ni dileme, s kom sodelovati. Predlagamo dva koraka za vstop držav regije v EU. Najprej ekonomsko integracijo, potem še polno članstvo,« pravi Marko Čadež, predsednik Gospodarske zbornice Srbije, kot uvodni govorec na dnevu vlagateljev NLB, ki poteka v Beogradu.

Šest balkanskih držav skupaj velikih kot Slovaška

Vsaka posamezna država v regiji ni velika, če pa jih gledamo združeno, kot en trg, imajo skupni BDP toliko velik kot Slovaška, o potencialu regije pravi Richard Griveson, Wiena Institue for International Economic Studies. »Vidimo močne točke in tudi področja, ki jih bo treba popraviti,« ocenjuje. Po njihovem mnenju bodo rasle vse države v regiji. To je osnovni scenarij, ki ne vključuje embarga na ruske energente. »Videli bomo visoko inflacijo, ki pa ne bo boleča, če ne bo embarga na energente. Inflacija ne bo kar izginila, izboljšanje pričakujemo v letu 2023,« pravi Griveson.

Ključni izzivi za regijo:

  1. Vključevanje v EU, ki je zastalo.
  2. Institucije, infrastruktura in demografija so največji izzivi.
  3. Izzivi geopolitike. Rusija in Kitajska sta pomembna igralca v regiji.
  4. Zelena tranzicija v Jugovzhodni Evropi.

Ključne prednosti za regijo:

  1. Nemčija krajša dobavne verige, zato iščejo dobavitelje v regiji.
  2. Spremembe zaradi digitalizacije.

Pomanjkanje velikih borznih zgodb

»V celotni regiji je hudo pomanjkanje velikih borznih kotacij, NLB je tukaj svetla izjema,« je ocenil Matko Maravić, Intercapital. Ta borzna hiša obvladuje približno četrtino borznega prometa v Sloveniji in na Hrvaškem. Maravić opozarja tudi, da imajo gospodinjstva malo naložb v finančnih instrumentnih. »Seveda bi si želeli novih kotacij, toda to je odvisno tudi od vladnih odločitev, na katere pa nimamo vpliva,« pravi Maravić. Samuel Goodacre, J. P. Morgan, ocenjuje, da so banke v regiji precej dobičkonosne. Aleš Ipavec, direktor Ljubljanske borze, pa pravi, da se kapitalski trg razvija, počasi, a vztrajno.

Kakšna je vizija novih članov uprave NLB

NLB je pred kratkim okrepila upravo s tremi novimi člani.

Hedvika Usenik, članica uprave NLB: »Pri rasti kreditov na drobno imamo veliko priložnosti za rast. V zadnjih dveh letih smo rasli, vidimo pa še priložnosti. Naše poslovalnice moramo razbremeniti preprostih operacij, morajo se začeti ukvarjati s stvarmi, ki prinašajo večjo dodano vrednost.«

Andrej Lasič, član uprave NLB: »Razumeti moramo naše stranke. Z njimi moramo biti vsako minuto, sicer ne bomo uspešni. Moramo pa tudi v banki opraviti veliko izboljšav produktov in procesov.«

Antonio Argir, član uprave NLB: »Če želimo prispevati k rasti podjetja, države, je treba izstopiti iz cone udobja. To sem naredil tudi sam, ko so me povabili v upravo NLB.«

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: