Cene stanovanj v prvem polletju stagnirale, a so blizu rekordnim iz leta 2008

Cene stanovanj in hiš na ravni države so v prvem polletju letos kazale trend stagnacije. Cene stanovanj so v povprečju že zelo blizu rekordnim iz leta 2008, medtem ko cene hiš še precej zaostajajo. Število poslov je bilo višje kot v drugem polletju lani in nižje kot v lanskem prvem polletju, kaže poročilo Geodetske uprave RS (Gurs).

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v prvem polletju znašala 1810 evrov na kvadratni meter, kar je 1,7 odstotka več kot v drugem polletju lani.

Po pospešeni rasti cen stanovanj po letu 2015, ko so samo v prvem polletju 2018 cene rabljenih stanovanj na ravni države v povprečju zrasle za skoraj sedem odstotkov, se je njihova rast začela umirjati. »Tako v drugi polovici leta 2018 kot v prvi polovici letošnjega leta so, predvsem na račun stagnacije cen v glavnem mestu, cene rabljenih stanovanj v Sloveniji zrasle 'le' še za slaba dva odstotka,« je v danes objavljenem poročilu zapisal Gurs.


 

Na Obali vse hitreje rastejo cene rabljenih stanovanj

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je znašala 2780 evrov na kvadratni meter, kar je okoli pol odstotka več kot v drugem polletju lani. »Cene stanovanj v glavnem mestu tako že od prve polovice leta 2018 tako rekoč stagnirajo,« pravijo v geodetski upravi.

Cene rabljenih stanovanj na Obali medtem rastejo vse hitreje: povprečna cena na območju Obale brez Kopra je bila z 2640 evri za kvadratni meter za več kot sedem odstotkov višja kot pol leta prej in polletna rast je bila najhitrejša od obrata cen v letu 2015.

V Kopru je bila z 2440 evri za štiri odstotke višja kot v drugem polletju lani, v okolici Ljubljane z 2180 evri za pet odstotkov, v Kranju pa z 2060 evri za sedem odstotkov.



Cene hiš so se po preobratu v letu 2015 gibale podobno kot cene stanovanj, le da so rasle počasneje. Najbolj so se zvišale v prvi polovici leta 2018, v prvi polovici letošnjega leta pa so tudi cene hiš kazale trend umirjanja rasti. V povprečju 169 kvadratih metrov velika hiša na povprečno 910 kvadratnih metrov velikem zemljišču je bila v povprečju prodana za 127.000 evrov, potem ko je v prvem polletju lani povprečna cena 128.000 evrov (za 162 kvadratnih metrov veliko hišo na 980 kvadratnih metrov zemljišča), v drugem polletju lani pa 120.000 evrov (za 163 kvadratnih metrov veliko hišo na 890 kvadratnih metrov zemljišča).
 

Promet z nepremičninami nekoliko večji

Promet z nepremičninami se je nekoliko povečal. Po začasnih podatkih je bilo v prvem polletju sklenjenih 17.100 poslov oziroma dva odstotka več kot v drugem polletju lani, vrednost poslov pa je bila z 1,33 milijarde evrov višja za 11 odstotkov.

S stanovanjskimi nepremičninami je bilo sklenjenih 54 odstotkov vseh poslov. Vrednost poslov s stanovanji je znašala 432 milijonov evrov oziroma 32 odstotkov celotne vrednosti, vrednost poslov s hišami pa 290 milijonov evrov oziroma 22 odstotkov celotne vrednosti. Z rabljenimi stanovanji je bilo evidentiranih 5186 poslov, kar je štiri odstotke več kot v drugem polletju lani in šest odstotkov manj kot v prvem polletju lani.

»V prvi polovici letošnjega leta je bilo tako za stanovanjske kot za poslovne nepremičnine ponovno zaznati šibak trend rasti števila transakcij. Predvsem za stanovanjske nepremičnine lahko rečemo, da kljub rasti cen in pomanjkanju novogradenj ostaja število sklenjenih kupoprodaj razmeroma veliko,« so zapisali v Gursu.