Consensus: Slovenija ima potencial za dolgoročno 2,2-odstotno rast
Naše gospodarstvo naj bi raslo skoraj dvakrat hitreje kot evrsko, a dolgoročno se tveganja večajo.
Odpri galerijo
NapovediBDP Foto Mx
Ljubljana – Slovenija ima v prihodnjih desetih letih potencial, da dosega približno 2,2-odstotno gospodarsko rast, izhaja iz zadnjih dolgoročnih napovedi Consensusa, ki združujejo podatke več kot 200 ekonomskih in finančnih napovedovalcev iz vzhodne in srednje Evrope. Uresničitev te napovedi bi pomenila, da bi naše gospodarstvo na dolgi rok raslo približno tako hitro kot leta 2015, a dvakrat počasneje kot predlani in lani in tudi z manjšo dinamiko kot letos.
Slovenija naj bi se tako dolgoročno razvijala z enako dinamiko rasti kot, denimo, Češka, ki je z nami primerljiva tudi po BDP na prebivalca po kupni moči, izhaja iz napovedi Consensusa. Kar pomeni, da se približno enako razvite države tudi približno enako hitro razvijajo, ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
»Za Nemčijo, ki je že na visoki stopnji razvoja, je gospodarska rast med enim in 1,5 odstotka že zelo dobra, če pa bi bila dvoodstotna, bi že lahko govorili o pregrevanju. Drugače pa je pri našem gospodarstvu, kjer je dvoodstotno povečanje BDP tista spodnja raven, po kateri bi morali rasti. S srednjeročno napovedano 2,5- in dolgoročno 2,2-odstotno rastjo smo lahko zadovoljni, tudi če se primerjamo z višegrajskimi državami, ki so sicer po stopnji razvitosti zelo različne,« še pravi Ivanc.
Kar zadeva evrsko območje kot celoto, Consensus predvideva, da ima v prihodnjih desetih letih potencial za povprečno 1,2-odstotno gospodarsko rast, kar je odstotno točko manj od Slovenije. Ob uresničitvi teh predpostavk bi torej naša država postopoma zmanjševala zaostanek za najrazvitejšimi državami in se po razvitosti in življenjskem standardu počasi približevala povprečju evrodežele in Unije.
In še to, napovedana 2,2-odstotna dolgoročna rast za Slovenijo je še enkrat višja od realno dosežene povprečne rasti v obdobju 2008–2018; v teh enajstih letih je namreč povprečna letna rast v Sloveniji zaradi posledic krize komaj presegla odstotek, in sicer ob velikih nihanjih stopenj rasti – od minus 7,5 odstotka leta 2009 do 4,8 odstotka leta 2017.
Na Umarju poleg podrobnih kratkoročnih napovedi redno pripravljajo tudi ocene rasti v srednjeročnem obdobju. Te so pripravili do vključno leta 2024 in v njih predvideli, da bo slovenska gospodarska rast v letih 2022–2024 v povprečju 2,4-odstotna in še naprej podprta zlasti z rastjo izvoza. Ob tem pa opozarjajo, da so napovedi podvržene negotovosti, ki z večjo časovno oddaljenostjo še narašča.
»Pri srednjeročnih napovedih izhajamo iz predpostavke stabilnih razmer v mednarodnem okolju, kot jih predpostavljajo druge institucije pri pripravi osrednjih napovedi. Slovenija je kot majhno, odprto gospodarstvo ključno odvisna od dejavnikov v mednarodnem okolju. Večja sprememba v mednarodnem okolju (oziroma odstopanje rasti od trenutnih 'osrednjih' pričakovanj) prinese tudi znatno drugačno oceno rasti za Slovenijo.«
So se pa tudi pričakovanja mednarodnih institucij o srednjeročni gospodarski rasti po letu 2008 sicer znižala, najverjetneje zaradi znatne upočasnitve rasti produktivnosti, ki se tudi po koncu krize ni pospešila. V Sloveniji na srednjeročne projekcije kar pomembno vplivajo tudi demografski trendi, še pristavljajo na Umarju.
Glavna tveganja za uresničitev napovedi so geopolitične napetosti in trgovinske vojne, ki bi zmanjšale obseg izvoza in trgovine. Ob morebitnem večjem poslabšanju razmer bo za celotno regijo srednje in vzhodne Evrope pomemben tudi odziv multinacionalk in investitorjev iz razvitih držav, poudarja Ivanc. »V Sloveniji je zdaj tujih naložb za tretjino, v višegrajskih državah pa za polovico BDP. Če bi bile globalne multinacionalke v težavah, bi se lahko občasno obnašale tudi iracionalno in izplačevale velike dobičke v svojo državo, da bi reševale svoje bilance. Trgovinske vojne predstavljajo tudi tveganje, da bi multinacionalke v našo regijo locirale manj sredstev za naložbe,« opozarja sogovornik.
A kot ugotavlja dunajski inštitut za mednarodno ekonomijo, je zdaj v naši regiji »domače povpraševanje dovolj močno, pa tudi tujci ohranjajo zaupanje v regijo. Tudi investicije v logistiko, ki imajo dolgo dobo odplačila, še vedno nastajajo. Zato ne vidim razloga, da bi se konkretna tveganja odrazila v strahu in begu tujih naložb. Je pa to tveganje za našo regijo, saj domača politika na kratek rok nima odgovora, če se neka multinacionalka odloči za tak korak. Res pa je Slovenija kratkoročno manj izpostavljena kot primerljive države,« še dodaja Ivanc.
Slovenija naj bi se tako dolgoročno razvijala z enako dinamiko rasti kot, denimo, Češka, ki je z nami primerljiva tudi po BDP na prebivalca po kupni moči, izhaja iz napovedi Consensusa. Kar pomeni, da se približno enako razvite države tudi približno enako hitro razvijajo, ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
»Za Nemčijo, ki je že na visoki stopnji razvoja, je gospodarska rast med enim in 1,5 odstotka že zelo dobra, če pa bi bila dvoodstotna, bi že lahko govorili o pregrevanju. Drugače pa je pri našem gospodarstvu, kjer je dvoodstotno povečanje BDP tista spodnja raven, po kateri bi morali rasti. S srednjeročno napovedano 2,5- in dolgoročno 2,2-odstotno rastjo smo lahko zadovoljni, tudi če se primerjamo z višegrajskimi državami, ki so sicer po stopnji razvitosti zelo različne,« še pravi Ivanc.
Infografija
Kar zadeva evrsko območje kot celoto, Consensus predvideva, da ima v prihodnjih desetih letih potencial za povprečno 1,2-odstotno gospodarsko rast, kar je odstotno točko manj od Slovenije. Ob uresničitvi teh predpostavk bi torej naša država postopoma zmanjševala zaostanek za najrazvitejšimi državami in se po razvitosti in življenjskem standardu počasi približevala povprečju evrodežele in Unije.
In še to, napovedana 2,2-odstotna dolgoročna rast za Slovenijo je še enkrat višja od realno dosežene povprečne rasti v obdobju 2008–2018; v teh enajstih letih je namreč povprečna letna rast v Sloveniji zaradi posledic krize komaj presegla odstotek, in sicer ob velikih nihanjih stopenj rasti – od minus 7,5 odstotka leta 2009 do 4,8 odstotka leta 2017.
Umar: Do leta 2024 rast približno 2,4-odstotna
Na Umarju poleg podrobnih kratkoročnih napovedi redno pripravljajo tudi ocene rasti v srednjeročnem obdobju. Te so pripravili do vključno leta 2024 in v njih predvideli, da bo slovenska gospodarska rast v letih 2022–2024 v povprečju 2,4-odstotna in še naprej podprta zlasti z rastjo izvoza. Ob tem pa opozarjajo, da so napovedi podvržene negotovosti, ki z večjo časovno oddaljenostjo še narašča.
»Pri srednjeročnih napovedih izhajamo iz predpostavke stabilnih razmer v mednarodnem okolju, kot jih predpostavljajo druge institucije pri pripravi osrednjih napovedi. Slovenija je kot majhno, odprto gospodarstvo ključno odvisna od dejavnikov v mednarodnem okolju. Večja sprememba v mednarodnem okolju (oziroma odstopanje rasti od trenutnih 'osrednjih' pričakovanj) prinese tudi znatno drugačno oceno rasti za Slovenijo.«
So se pa tudi pričakovanja mednarodnih institucij o srednjeročni gospodarski rasti po letu 2008 sicer znižala, najverjetneje zaradi znatne upočasnitve rasti produktivnosti, ki se tudi po koncu krize ni pospešila. V Sloveniji na srednjeročne projekcije kar pomembno vplivajo tudi demografski trendi, še pristavljajo na Umarju.
Težave multinacionalk tveganje za regijo
Glavna tveganja za uresničitev napovedi so geopolitične napetosti in trgovinske vojne, ki bi zmanjšale obseg izvoza in trgovine. Ob morebitnem večjem poslabšanju razmer bo za celotno regijo srednje in vzhodne Evrope pomemben tudi odziv multinacionalk in investitorjev iz razvitih držav, poudarja Ivanc. »V Sloveniji je zdaj tujih naložb za tretjino, v višegrajskih državah pa za polovico BDP. Če bi bile globalne multinacionalke v težavah, bi se lahko občasno obnašale tudi iracionalno in izplačevale velike dobičke v svojo državo, da bi reševale svoje bilance. Trgovinske vojne predstavljajo tudi tveganje, da bi multinacionalke v našo regijo locirale manj sredstev za naložbe,« opozarja sogovornik.
A kot ugotavlja dunajski inštitut za mednarodno ekonomijo, je zdaj v naši regiji »domače povpraševanje dovolj močno, pa tudi tujci ohranjajo zaupanje v regijo. Tudi investicije v logistiko, ki imajo dolgo dobo odplačila, še vedno nastajajo. Zato ne vidim razloga, da bi se konkretna tveganja odrazila v strahu in begu tujih naložb. Je pa to tveganje za našo regijo, saj domača politika na kratek rok nima odgovora, če se neka multinacionalka odloči za tak korak. Res pa je Slovenija kratkoročno manj izpostavljena kot primerljive države,« še dodaja Ivanc.
