Petrol odškodninsko toži nekdanjo upravo
Petrol bo razdelil večino bilančnega dobička iz leta 2020.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Petrol bo delničarjem razdelil večino oziroma 45,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, kar znese 22 evrov bruto na delnico, so na skupščini sklenili lastniki družbe. Gre za enako višino dividende kot lani.
Na skupščino so prišli delničarji, ki predstavljajo dobrih 66 odstotkov kapitala. Skupščina je podelila tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu Petrola.
Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in EBITDA je bilo dva.
Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijonov evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovićeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili, je napovedala.
Drobne Popovićeva je predstavila tudi novo strategijo družbe do leta 2025. Ta predvideva, da se bo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček pa na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov, od tega bodo tretjino namenili za energetsko tranzicijo.
»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden od večjih delničarjev družbe Darij Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen. Poslovanje družbe in delo uprave sta pohvalila tudi predstavnika malih delničarjev Rajko Stanković in Kristijan Verbič.
Pri točki o ugotovitvah posebne revizije, ki je ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika, je Drobne Popovičeva povedala, da so strokovnjaki pri štirih poslih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave (tudi Igor Stebernak in Rok Vodnik). Uprava je zato danes že vložila odškodninsko tožbo pri pristojnem sodišču. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter zgraditev nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH.
Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču.
Drobne Popovićeva je pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniški stroški so ocenjeni na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še na 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.
Skupščina je po odstopu nadzornika Branka Bračka za člana nadzornega sveta družbe imenovala Janeza Žlaka, predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga.
Na skupščino so prišli delničarji, ki predstavljajo dobrih 66 odstotkov kapitala. Skupščina je podelila tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu Petrola.
Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in EBITDA je bilo dva.
Načrti Petrola
Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijonov evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovićeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili, je napovedala.
Delničarji na redni skupščini odločajo tudi o delitvi dobička družbe. FOTO: Maja Grgič
Drobne Popovićeva je predstavila tudi novo strategijo družbe do leta 2025. Ta predvideva, da se bo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček pa na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov, od tega bodo tretjino namenili za energetsko tranzicijo.
Zadovoljni delničarji
»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden od večjih delničarjev družbe Darij Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen. Poslovanje družbe in delo uprave sta pohvalila tudi predstavnika malih delničarjev Rajko Stanković in Kristijan Verbič.
Dari Južna FOTO: Blaž Samec/Delo
Sporni posli nekdanjega vodstva
Pri točki o ugotovitvah posebne revizije, ki je ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika, je Drobne Popovičeva povedala, da so strokovnjaki pri štirih poslih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave (tudi Igor Stebernak in Rok Vodnik). Uprava je zato danes že vložila odškodninsko tožbo pri pristojnem sodišču. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter zgraditev nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH.
Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču.
Drobne Popovićeva je pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniški stroški so ocenjeni na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še na 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.
Novi nadzornik
Skupščina je po odstopu nadzornika Branka Bračka za člana nadzornega sveta družbe imenovala Janeza Žlaka, predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga.
