V nadaljevanju preberite:

Petnajstega avgusta 1971 je predsednik Richard Nixon prekinil epizodo televizijske serije Bonanza, da bi ameriškim družinam, ki so se tisto nedeljo zvečer zbrale pred televizijskimi sprejemniki, napovedal »novo gospodarsko politiko«. Med številnimi predsednikovimi ukrepi sta bili tudi 10-odstotna uvozna carina in ukinitev možnosti pretvorbe ameriškega dolarja v zlato.

Namesto zlobnih »mednarodnih denarnih špekulantov«, ki jim je namenil svojo napoved, je Nixona bolj skrbel politični odziv Američanov, ki so si obetali druženje z družino Cartwright na ranču Ponderosa. Kljub temu so bile posledice izredno hude. ZDA tako imenovanega zlatega standarda niso nikoli več uvedle, čeprav naj bi bil to zgolj začasen ukrep.

Tako imenovani Nixonov šok je zaznamoval konec enega finančnega obdobja in začetek novega. Mednarodni monetarni okvir, leta 1944 zasnovan v hotelu Mount Washington v Bretton Woodsu v New Hampshiru, v katerem je ameriški dolar, podprt z zlatom, predstavljal sonce, okoli katerega so krožile vse druge valute, je propadel. Nixonov šok je spodbudil novo dobo valut z drsečim menjalnim tečajem, hitrega kreditiranja in globalnih kapitalskih tokov, ki niso bili vezani na zlato in so jih vlade vse manj omejevale.

Več kot pol stoletja kasneje se svet spopada s podobnim šokom. Administracija Donalda Trumpa je v začetku aprila predstavila agresiven carinski režim, ki je z višino dajatev in preprosto metodologijo, na kateri temeljijo, osupnil tudi številne podpornike. Zaradi upora na finančnih trgih je Trump nato napovedal trimesečni delni premor, vlagatelji pa so še vedno na trnih. Dolar, ki se v času finančnih in gospodarskih težav običajno krepi, je namesto tega padel.