Papež Donald Janez I. malo za šalo malo zares

S pomočjo umetne inteligence ustvarjena slika ameriškega predsednika Donalda Johna Trumpa v papeškem oblačilu, objavljena na njegovem spletnem omrežju, je v ZDA in v svetu povzročila pravi vihar. Od desetin milijonov ljudi, ki si jo je ogledalo, se enim zdi smešna, drugim žaljiva, v ozadju pa se v ZDA v resnici dogaja svoje vrste verski preporod.

Republikanski podpredsednik J.D. Vance verjame, da je šlo za šalo, v razgretem ameriškem političnem ozračju pa se mnogim takšne šale zdijo zelo neslane. Trumpov konservativni nasprotnik Bill Kristol je prepričanega katolika vprašal, če nima nič proti takšnemu pomanjkanju spoštovanja do Svetega očeta. Vance, ki je papeža Frančiška kot zadnji tuji voditelj videl še pri življenju, je odrezal: »Kot splošno pravilo nimam nič proti ljudem, ki pripovedujejo šale, in veliko proti tistim, ki sprožajo neumne vojne ter ubijajo tisoče mojih sodržavljanov.«

Privrženci Trumpovega gibanja »Naredimo Ameriko spet veliko« Kristolu očitajo pomembno vlogo pri odločitvi za napad na Irak leta 2003, z domnevnimi neokonservativci obračunavajo tudi v administraciji. Dosedanji predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz se odpravlja na veleposlaniški položaj ZDA v Združene narode, da bodo lahko nasprotniki ameriških vojaških posredovanj v tujini kot podpredsednik Vance in obrambni minister Pete Hegseth povečali svoj vpliv na ameriško zunanjo politiko.

Ameriški podpredsednik J.D. Vance je bil zadnji tuji državnik, ki se je srečal s papežem Frančiškom. FOTO: Divisione Produzione Fotografica/Reuters

Trump, ki je že prej izjavljal, da bi bil rad papež, je v prvem mandatu tudi sam pogosto napadal sovražnike. Med drugim je ukazal ubiti iranskega generala Kasema Sulejmanija ter več sto ruskih plačancev v Siriji, pred svojim drugim nastopom v Beli hiši pa je tudi sam doživel neke vrste verski preporod po neuspelem atentatu nanj v pensilvanskem Butlerju. Da je še živ, je pripisal sreči in Bogu, »mnogi menijo, da je bil Bog.« Prvi republikanec se je zanesljivi smrti izognil le zaradi nenadnega obrata glave, če ne, bi mu dvajsetletni atentator Matthew Thomas Crooks prestrelil možgane.

Trump tudi verjame, da ga je Bog rešil zato, da bo sam rešil Ameriko, skrajna levica, ki je oblast prevzela z demokratskim predsednikom Joejem Bidnom, bi jo po njegovem prepričanju uničila. Nedavno je z izvršnim ukazom ustanovil komisijo za versko svobodo, ki naj konča napade prejšnje administracije na vernike. »Nihče ne sme stopiti med Boga in tiste, ki ga iščejo.« V komisiji, ki jo vodi podpredsednik teksaške vlade Dan Patrick, je tudi newyorški nadškof kardinal Timothy Dolan.

Trump se je na zborovanju v pensilvanskem Butlerju le za las izognil smrti. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Republikanski predsednik je na razglasitvi komisije celo predlagal, naj za trenutek pozabijo na načelo ločitve države in cerkve, zaradi česar so ga politični in ideološki nasprotniki še bolj napadli. K »maga« republikancem pa se obrača vse več mladih iz generacije Z, ki so še posebej s svojim moškim delom pomembno pomagali k Trumpovi zmagi na novembrskih volitvah. Generacija računalnikov, pametnih telefonov in družbenih medijev se počuti bolj osamljeno od prejšnjih, mnoge odbija demokratsko obtoževanje belskih in drugih moških za vse nesreče sodobnih družb.

Mladi Američani so odraščali med popotresnimi sunki nepremičninske krize 2008 in so veljali za prvo generacijo po ustanovitvi ZDA, ki naj bi živela slabše od svojih staršev. Mnogi hočejo verjeti Trumpu, ki obljublja novo zlato obdobje: in res zadnje statistike o zaposlovanju kažejo vračanje novih delovnih mest v proizvodnjo ter s tem povezano vračanje Amerčanov na trg delovne sile. ​Trumponomiki pa je prikrito nezaupnico izrekel najslavnejši ameriški investitor Warren Buffett iz podjetja Berkshire Hathaway, ki je med presenetljivo napovedjo izstopa s finančnega sveta konec leta posvaril, da trgovina ne bi smela biti orožje. Trump goreče nasprotuje, od uspeha ali neuspeha njegove politike pa bo odvisna tudi vera številnih Američanov – v državo in v Boga.