Trump hvali gospodarstvo in udriha po levici

Le nekaj dni po stotem dnevu v Beli hiši po prepričanju republikanskega predsednika Donalda Trumpa prihaja zlato obdobje za ZDA. Ameriški delodajalci so v aprilu dodali veliko več novih delovnih mest od pričakovanih, namesto 135 tisoč 177 tisoč, in borze so poskočile. Zbrisale so skoraj vse izgube po naznanitvi »dneva osvoboditve« s povečanimi carinami za večino držav sveta.

»Plače naraščajo in vse več ljudi se vrača k delu,« je ocenila Trumpova predstavnica za medije Karoline Leavitt. »Prihaja še več zmag.« Brezposelnost ostaja pri 4,2 odstotka za delo sposobnih ljudi, tako kot v Trumpovem prvem mandatu pa se že povečuje število teh, Američani se vračajo na trg delovne sile. Republikanski predsednik je na svojem družbenem omrežju slavil tudi nižanje cen energije, hrane in hipotek, pa čeprav mora to šele priti do potrošnikov. Računa na nadaljevanje davčnih nižanj, velikopotezno pridobivanje energije in zmanjševanje regulacij.

Obračun z visoko reguliranim gospodarstvom prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki je prinašalo veliko draginjo, naj bi po predsednikovih načrtih zabetoniral »trumponomiko« in republikansko prevlado v ameriški družbi. Kongres z le majhno republikansko prevlado mora šele potrditi njegov proračunski predlog, v katerem naj bi bila všteta tudi vsa razkrivanja neupravičene državne porabe pod taktirko dosedanjega vodje urada za vladno učinkovitost Elona Muska. Ogorčeni nasprotniki so ga kaznovali z močnim upadom nakupov njegovih avtomobilov tesla, razvpiti doge pa menda ne bo prenehal z delom.

Če se bodo sedanji gospodarski uspehi obdržali in še povečali, bo urad za vladno učinkovitost zagotovo dobil še dodatni zagon, prav tako drugi načrti Trumpove administracije. Visoko med njimi je ukinjanje programov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) prejšnje demokratske administracije, ki je po republikanskem prepričanju poguba za ameriško družbo. Prvi republikanec je v petek finančno kaznoval zastavonoše DEI v visokem šolstvu in medijih univerzo Harvard in javno radiotelevizijo NPR in PBS.

Trump je državna sredstva ukinil tudi javni radijski postaji NPR. Foto: Dado Ruvic/Reuters

Univerza bršljanove lige bo izgubila davčne olajšave, državne subvencije ji je črtal že prej. Po konservativnem prepričanju so številne univerze, tudi najslavnejše med njimi, legla antisemitizma in radikalne levice. Lani so na mnogih organizirali proteste za palestinsko Gazo in proti Izraelu, ki so ponekod ustrahovali judovske študente. Državni sekretar Marco Rubio je že odvzel okrog 4000 študentskih viz, z državno finančno palico ciljajo na prednosti za temnopolte in druge manjšine. Po mnenju ameriških konservativcev je to obrnjeni rasizem, končati pa hočejo tudi učenja proti meritokraciji, prevladi najboljših, in označevanje ZDA za zatiralno silo svojih ljudi in sveta.

Harvard ima sam več premoženja od številnih držav, prav tako nekatere druge univerze,  in Harvardov predsednik Alan Garber je s sklicevanjem na neodvisnost šolstva ter ustavne pravice proti vladnim ukrepom že vložil tožbo. Na prvi amandma k ustavi se bosta morda sklicevali tudi javna radijska postaja NPR in televizijska PBS, ki jima je Trump tudi ukinil državno podporo. Republikanci jima priporočajo, naj skrajno levo propagando širita brez sredstev davkoplačevalcev. Čeprav veliko sredstev pridobivata s finančnimi darili poslušalcev in gledalcev, pa bosta le težko nadomestila izgubljeno. Predsednica korporacije za javno radiotelevizijo CPB Patricia Harrison je že ocenila, da predsednik nima pristojnosti za takšne reze, to naj bi imel le kongres.