
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ameriški predsednik Donald Trump je svojega svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza, ki je marca na zaupni spletni klepet o napadu na jemenske hutijevce vključil urednika revije Atlantic Jeffreya Goldberga (afera Signalgate), imenoval za novega ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih. Waltz je tedaj priznal napako, poročanje republikancem sovražnega novinarja o tem pa je sprožilo napade drugih medijev nad obrambnega ministra Peta Hegsetha, ključno osebnost »najprej Amerika« zunanje politike.
»Od svojih časov v uniformi na vojaških frontah do kongresa in kot moj svetovalec za nacionalno varnost je Mike Waltz trdo delal za uveljavljanje naših interesov,« je svojega dosedanjega tesnega sodelavca hvalil republikanski predsednik. Za začasnega svetovalca za nacionalno varnost pa je imenoval zunanjega ministra Marca Rubia, ki bo hkrati opravljal obe nalogi. »Še naprej se bomo neutrudno bojevali, da bomo naredili Ameriko in svet spet varna!«
Obrambni minister Hegseth je zaradi razkritih posvetovanj na platformi signal že sam odpustil vrsto najbližjih sodelavcev s šefom kabineta vred. Republikanski predsednik tvega obuditev »signalgata«, ki je močno razveselil številne njegove nasprotnike. Tudi zaradi nenehnih podtikanj iz prvega mandata, ki so se pogosto izkazala za neupravičena, je doslej vztrajal pri svojem teamu.
»Mike Waltz se je naučil iz napake, je dober človek,« je še pred nekaj tedni branil svojega svetovalca za nacionalno varnost. Običajno dobro obveščeni kolumnist Mark Halperin pa je navedel neimenovane vire iz Bele hiše, da je signalgate po svoje rešil Waltza, brez njega naj bi ga odpustili že prej.
Nekdanji kongresnik iz Floride naj bi slabo organiziral svoje delo, še v četrtek dopoldne pa je na televizijski postaji Fox News razglašal dogovor z Ukrajino o skupnem izkoriščanju tamkajšnjih surovin. To naj bi pomagalo gospodarskemu razvoju in varnosti napadene države.
Ameriški politični vrhovi so v minulih dneh namigovali na skorajšnji umik diplomatskih prizadevanj za premirje tudi zato, ker ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ni hotel pristati na rusko aneksijo Krima. Trump pa to in za napad na Ukrajino obtožuje demokratska predsednika Baracka Obama in Joeja Bidna. Sam naj bi le poskušal preprečiti klanje na frontah.
V Kijevu se, nasprotno, mnogi počutijo pritisnjene ob zid, morda še bolj, ker morebitnega Waltzevega naslednika v Washingtonu omenjajo vrhovnega kriznega pogajalca za Ukrajino in Bližnji vzhod Steva Witkoffa. Ta je pogost gost pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, v Washingtonu pa se tudi sprašujejo, kaj bi to pomenilo za Iran, ki se boji napada na svoje jedrske nastanitve. O tem na koncu bo na koncu odločal predsednik, verjetno v dogovoru s tesnim bližnjevzhodnim zaveznikom Izraelom, oba odločno zavračata iransko jedrsko bombo.
Za zdaj je Trump na svojem družbenem omrežju opozoril vse države in osebe, naj takoj prenehajo kupovati iransko nafto ali naftne izdelke. Če ne, bodo tarče drugotnih sankcij, na noben način in v nobeni obliki jim ne bo dovoljeno poslovati z ZDA. Na svojem družbenem omrežju je nasprotno poudarjal tuja in domača podjetja, ki so naznanila velike nove investicije v ZDA, med njimi Hyundai, CMA CGM, Worldwide Amazon Stores, Venture Global LNG, Siemens, Pratt, Chobani, Bel, Schneider Electric, Johnson & Johnson, Eli Lilly, Novartis, Genentech, AbbVie, Thermo Fisher Scientific, Merck, Abbott Laboratories, IBM in GE Aerospace.
Komentarji