Fenomen čudežnih zdravil
Na delniških trgih se letos dogaja dramatična zgodba dveh ekstremov, s peščico največjih svetovnih korporacij – Veličastnih sedem, ki jim je letos padla sekira v med in so se v evrih celo podvojile, in preostalimi »obubožanimi« delnicami, ki se komaj držijo nad vodo.
Vzporedno z eksplozijo rasti tehnoloških superdelnic in bliskovitim razvojem umetne inteligence se dogaja še en prelomni pojav, ki bo morda celo bolj radikalno spremenil naša življenja. Na trgu so se namreč pojavila čudežna zdravila ozempic, wegovy in mounjaro iz skupine zdravil, ki jih poznamo pod imenom agonisti receptorjev GLP-1. Temeljite, večletne klinične raziskave kažejo, da je mogoče z njimi varno in učinkovito zdraviti debelost, ki se je razrasla v največjo kronično bolezen sodobne civilizacije. Novo Nordisk je namreč marca 2021 ugotovil, da se je pri dva tisoč odraslih pacientih, ki so jemali ozempic, njihova telesna teža zmanjšala za 14,9 odstotka, še boljše rezultate pa je aprila 2022 objavila farmacevtska družba Eli Lilly, ki je z zdravilom mounjaro in učinkovino tirzepatid v 72 tednih demonstrirala za več kot 22-odstotno znižanje telesne teže. Še ena pomembna prelomnica se je zgodila 8. avgusta z objavo rezultatov obsežne študije, ki je na vzorcu 17.000 odraslih s čezmerno telesno težo, ki so 68 tednov jemali semaglutid wgovy, ugotovila 20-odsotno zmanjšanje tveganja za pojavnost bolezni srca in ožilja.
Po ocenah Svetovnega združenja za debelost je zaradi čezmerne telesne teže prizadeta skoraj tretjina svetovne populacije, s kronično debelostjo pa se spopada okoli milijarda ljudi. Ob množici zdravstvenih zapletov, ki so povezani z debelostjo, seveda ne moremo mimo negativnih ekonomskih učinkov čezmerne telesne teže, ki znašajo okoli dva tisoč milijard dolarjev oziroma več kot dva odstotka svetovnega BDP.
S posebnim zanimanjem v zadnjih tednih spremljamo zgodbe navdušenih uporabnikov zdravil GLP-1, ki so ob izgubi telesne teže nepričakovano radikalno spremenili svoj življenjski slog, saj so začeli živeti precej bolj zdravo, tako da so prenehali uživati alkohol, kaditi cigarete ter se prenajedati s hitro prehrano. Ključno vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je, ali smo po srečnem naključju naleteli na sveti gral, ki je morda primeren za zdravljenje vseh oblik trdovratnih zasvojenosti.
Za vlagatelje na finančnih trgih je to še toliko bolj pomembno, saj imamo v večini izdelkov za široko potrošnjo opravka s t. i. Paretovim principom, po katerem je razmeroma majhna skupina zvestih uporabnikov zaslužna za veliko večino končne prodaje in zaslužkov korporacij. Deset odstotkov odraslih v ZDA namreč porabi 70 odstotkov alkoholnih pijač, 20 odstotkov kupcev pa porabi 70 odstotkov sladoleda, 75 odstotkov kave, 77 odstotkov gaziranih pijač in 87 odstotkov cigaret. Kaj se bo zgodilo s povpraševanjem po teh skupinah izdelkov, če bo velik del teh superkupcev začel redno jemati zdravila GLP-1 in spreminjati svoje impulzivne nakupovalne navade? Resnici na ljubo imamo na voljo še premalo podatkov, iz analize JP Morgana pa lahko sklepamo, da so uporabniki zdravil GLP-1 opravili za 15 do 25 odstotkov manj nakupov sladkih in slanih prigrizkov, njihovi izdatki za hrano pa so bili od povprečnega ameriškega kupca nižji za osem odstotkov. Vlagatelji na borzah so že odreagirali, saj je indeks podjetij, ki ponujajo pakirano prehrano, v časih, ko so svetovne delnice pridobile 13 odstotkov, v evrih izgubil okoli 15 odstotkov vrednosti, sočasno pa poteka brutalna razprodaja nekaterih najbolj izpostavljenih ponudnikov medicinske opreme in zdravstvenih storitev.
