Fiskalni svet: javnofinančna gibanja v 2019 odstopajo od fiskalnih pravil

Davorin Kračun: Ustavna presoja predloga rebalansa 2019 je ustavnopravni in politični problem, za fiskalni svet se je ta zgodba končala s predajo ocene vladi, DZ in javnosti.
Fotografija: Fiskalni svet (od leve Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da predvidena letošnja proračunska poraba presega dovoljeno po fiskalnem pravilu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da predvidena letošnja proračunska poraba presega dovoljeno po fiskalnem pravilu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Predvidena letošnja javnofinančna gibanja odstopajo od fiskalnih pravil, opozarja fiskalni svet po pregledu odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država in osnutka programa stabilnosti 2019 za obdobje 2019–2022.

Za leto 2019 fiskalni svet izrecno ugotavlja, da vladni dokumenti, ki se nanašajo na srednjeročni javnofinančni cilj, izdatkovno pravilo in domače fiskalno pravilo niso v zadostni meri skladni s fiskalnimi pravili, v pravo smer gre le zmanjševanje bruto dolga sektorja države. Za obdobje 2020-2022 pa so vladne  projekcije v predloženih dokumentih sicer še skladne s fiskalnimi pravili, a so izpostavljene precejšnjim negativnim tveganjem.


Vlada z napovedmi kot goslač na strehi


»Ali z drugimi besedami: to kar je napisano v projekcijah, bo zelo težko uresničiti. Ta dokument ponazarja hojo po robu,« je pribil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki ga vladne projekcije in z njimi povezana tveganja spomnijo na »goslača na strehi, ki igra in lovi ravnovesje, v realnosti pa lahko stvari mnogokrat zdrsnejo.«

In kaj so ključna tveganja? Predvsem so povezana z makroekonomskim okoljem, pojemanjem svetovne konjunkture in možno nižjo rastjo proračunskih prihodkov od predvidenih, kar lahko poruši fiskalno konstrukcijo. Na drugi strani pa so tveganja povezana tudi z napovedanimi ukrepi, ki jih vlada pripravlja.

»V programu stabilnosti in nacionalnem programu reform so ukrepi sicer navedeni, a prej nedorečeni. Ni izračunov, iz katerih bi lahko zanesljivo sklepali, kakšen bo njihov fiskalni vpliv. Imamo samo vladne namene, ki pa jih lahko pred končnim sprejemom pokvari že en amandma. Recimo, pri davkih lahko ena malenkost ali en amandma prevesi pozitiven saldo v negativnega,« opozarja Kračun. Problem so tudi pritiski interesnih skupin: vlada je šibka, interesne skupine pa močne, to lahko pokvari pričakovane fiskalne projekcije.  
 

Nižja rast pomeni vse večji primanjkljaj

 
Fiskalni svet še poudarja, da napovedano nadaljevanje ugodnih gospodarskih razmer v prihodnjih letih omogoča sprejetje potrebnih strukturnih ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v luči naraščajočih javnofinančnih pritiskov, povezanih s staranjem prebivalstva.
 
Eno največjih tveganj je realizirana gospodarska rast, če bo visoka, ne bo težav, če pa upade, prihajajo javnofinančni problemi. Za samo 0,5 odstotne točke znižana rast BDP pomeni, da saldo sektorja države ni več v presežku. Če pa bi bila gospodarska rast za 1,5 odstotne točke nižja od napovedi, bi imeli že dvoodstotni proračunski primanjkljaj, opozarja član FS Tomaž Perše.     
 

Ustavnopravni in politični problem


Na vprašanje, kako komentira predlog za ustavno presojo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki jo je zahtevalo 32 poslancev opozicije, Kračun pravi, da »vidi dva problema, ki ju bo reševalo ustavno sodišče. Prvi je političen problem, kakšne inštrumente ima na razpolago manjšina v parlamentu takrat, ko ocenjuje, da večina krši zakonodajo. Je pa to hkrati tudi pravni problem, predvsem kakšne so posledice zakona o fiskalnem pravilu, če vlada uporabi možnost, da nekaj razloži, ne pa upošteva. Kar zadeva ekonomsko vsebino pa tudi sami predlagatelji priznavajo, da kakšnega posebnega ekonomskega pomena ta presoja nima. Gre torej predvsem za ustavnopravni in politični problem.«
 


 

Komentarji: