Javne finance v rdečem
Gospodarstvo v Nemčiji optimistično gleda na prihodnost.
Odpri galerijo
FOTO: Ina Fassbender/Afp
Nemške javne finance so zaradi krize, ki jo je povzročil novi koronavirus, ob polletju padle v globok, 51,6-milijardni minus, so pokazali predhodni podatki nemškega statističnega urada Destatis. Za primerjavo: še lani ob polletju so javne finance zaznale 46,5 milijarde evrov presežka. Kljub temu je nemško gospodarstvo optimistično. Recesija v drugem četrtletju je bila rekordna, a manjša od pričakovanj, napovedi za naprej so dobre.
Nemški proračunski primanjkljaj je ob polletju znašal 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Odhodki proračuna so se zaradi ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter avtomatičnih stabilizatorjev, kot so izdatki za brezposelnost, zvišali kar za 9,3 odstotka. Po ocenah nemške centralne banke bi proračunski primanjkljaj ob koncu leta zaradi padajočih prilivov proračuna lahko bil kar 7 odstotkov BDP.
Pozitivna novica, seveda glede na okoliščine, prihaja iz gospodarstva. Po prvotnih ocenah se je BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prvim skrčil za 10,1 odstotka, zadnji podatki Destatisa pa so pokazali »le« 9,7-odstotno zmanjšanje. V celotnem letošnjem letu naj bi se nemško gospodarstvo v primerjavi z letom prej skrčilo za 6,3 odstotka.
Podrobnejše analize statistikov so pokazale velike razlike med panogami. Najslabše so jo, razumljivo, odnesli v hotelirstvu, avtomobilski industriji in turističnih agencijah. Prihodki v teh panogah so se v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčili po vrsti za 18, 17 in 15 odstotkov.
Gospodarstveniki so za naprej vse bolj optimistični. Inštitut za ekonomske raziskave Ifo je že četrti mesec zapored izmeril rast indeksa, ki meri razpoloženje nemških menedžerjev. Indeks razpoloženja se je avgusta v primerjavi z julijem zvišal za 2,2, na 92,6 točke, kar je celo nekoliko več, kot so pričakovali analitiki.
Je pa indeks še vedno pod številkami, ki jih je dosegel pred krizo. Ker je gospodarstvo kljub znakom okrevanja še vedno v krizi in ker še ni mogoče zatrditi, kaj se bo dogajalo jeseni, nemška vlada razmišlja o podaljšanju veljavnosti nekaterih ukrepov, sprejetih med krizo.
Med temi je na primer financiranje skrajšanega delovnega časa, do česar so podjetja trenutno upravičena 12 mesecev. Minister za delo Hubertus Heil je predlagal podaljšanje na 24 mesecev, s čimer se je strinjal večji del vlade in ukrep so tako podaljšali še za leto dni. Financiranje skrajšanega delovnega časa velja za enega od ključnih ukrepov obvarovanja števila delovnih mest v državi. A vsi tega ne vidijo tako.
Prvi mož Ifo Clemens Fuest je opozoril, da bi prehitro podaljšanje ukrepa podaljšalo nujno prestrukturiranje podjetij zaradi krize. Podobno je opozoril kandidat za kanclerja CDU Friedrich Merz, ki je ob začetku kampanje za kanclerskega kandidata dejal, da bi morali resnici pogledati v oči. »Dejansko je skrajšani delovni čas prikrita brezposelnost,« je dejal.
Nemški proračunski primanjkljaj je ob polletju znašal 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Odhodki proračuna so se zaradi ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter avtomatičnih stabilizatorjev, kot so izdatki za brezposelnost, zvišali kar za 9,3 odstotka. Po ocenah nemške centralne banke bi proračunski primanjkljaj ob koncu leta zaradi padajočih prilivov proračuna lahko bil kar 7 odstotkov BDP.
Pozitivna novica, seveda glede na okoliščine, prihaja iz gospodarstva. Po prvotnih ocenah se je BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prvim skrčil za 10,1 odstotka, zadnji podatki Destatisa pa so pokazali »le« 9,7-odstotno zmanjšanje. V celotnem letošnjem letu naj bi se nemško gospodarstvo v primerjavi z letom prej skrčilo za 6,3 odstotka.
FOTO: Annegret Hilse, Reuters
Podrobnejše analize statistikov so pokazale velike razlike med panogami. Najslabše so jo, razumljivo, odnesli v hotelirstvu, avtomobilski industriji in turističnih agencijah. Prihodki v teh panogah so se v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčili po vrsti za 18, 17 in 15 odstotkov.
Razpoloženje menedžerjev vse boljše
Gospodarstveniki so za naprej vse bolj optimistični. Inštitut za ekonomske raziskave Ifo je že četrti mesec zapored izmeril rast indeksa, ki meri razpoloženje nemških menedžerjev. Indeks razpoloženja se je avgusta v primerjavi z julijem zvišal za 2,2, na 92,6 točke, kar je celo nekoliko več, kot so pričakovali analitiki.
Je pa indeks še vedno pod številkami, ki jih je dosegel pred krizo. Ker je gospodarstvo kljub znakom okrevanja še vedno v krizi in ker še ni mogoče zatrditi, kaj se bo dogajalo jeseni, nemška vlada razmišlja o podaljšanju veljavnosti nekaterih ukrepov, sprejetih med krizo.
Med temi je na primer financiranje skrajšanega delovnega časa, do česar so podjetja trenutno upravičena 12 mesecev. Minister za delo Hubertus Heil je predlagal podaljšanje na 24 mesecev, s čimer se je strinjal večji del vlade in ukrep so tako podaljšali še za leto dni. Financiranje skrajšanega delovnega časa velja za enega od ključnih ukrepov obvarovanja števila delovnih mest v državi. A vsi tega ne vidijo tako.
Prvi mož Ifo Clemens Fuest je opozoril, da bi prehitro podaljšanje ukrepa podaljšalo nujno prestrukturiranje podjetij zaradi krize. Podobno je opozoril kandidat za kanclerja CDU Friedrich Merz, ki je ob začetku kampanje za kanclerskega kandidata dejal, da bi morali resnici pogledati v oči. »Dejansko je skrajšani delovni čas prikrita brezposelnost,« je dejal.
