Kamnolom zaprt zaradi pritožbe
Rudarjenje po novi pogodbi je onemogočila pritožba podjetja Veltrag iz Prebolda.
Odpri galerijo
Ecobeton je ponudil astronomsko ceno granulata, ki je stečajna upraviteljica še ne bo videla zaradi pritožbe navadnega upnika. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Podjetje Veltrag, ki je navadni upnik v stečaju družbe CM Celje, je s pritožbo na soglasje o rudarjenju začasno zaprl kamnolom Velika Pirešica. Nova pogodba s podjetjem Ecobeton, ki je izvajalo rudarjenje v kamnolomu, bi sicer morala začeti veljati včeraj. Četudi je zaustavitev del morda začasna, pa je zaradi nje ogrožena koncesija za rudarjenje, ki jo ima CM Celje v stečaju.
»Pritožbe nisem pričakovala, prišla pa je en dan pred pravnomočnostjo soglasja o rudarjenju. Če je višje sodišče ne bo rešilo v dveh mesecih, bom morala razmišljati o tem, kaj bom storila s koncesijo, ali jo bo moral CM Celje v stečaju vrniti,« je pojasnila stečajna upraviteljica Milena Sisinger. Da je rudarjenje, torej koriščenje kamnoloma nujno, je Sisingerjeva poudarjala ves čas, predvsem zaradi plačila stroškov stečajnega postopka, poleg tega je bilo v stečajnem postopku ocenjeno, da je delujoč kamnolom vreden 15,3 milijona evrov, nedelujoč pa milijon evrov.
Pogodbo z Ecobetonom je Sisingerjeva sklenila na novo po tem, ko je morala zaradi tožb družbe VOC Celje izpeljati novo dražbo za rudarjenje. VOC Celje je ena od družb VOC Ekologije, katere lastnika sta družina Moškotevc in Simona Okorn, partnerka nekdanjega prvega moža propadlega Cestnega podjetja Maribor Janeza Škoberneta. VOC Celje je držal obljubo in se je po opravljeni dražbi za izvajanje rudarskih del v kamnolomu odpovedal vsem odprtim tožbam zoper CM Celje v stečaju. Prav VOC Celje in Ecobeton sta na dražbi ponudila največ za rudarjenje, na koncu je zmagal Ecobeton s ceno 15,95 evra za vsako tono odpeljanega manjšega granulata. Na trgu naj bi bila še vzdržna cena šest evrov za tono, prej je v Veliki Pirešici veljala cena 3,52 evra za tak granulat.
Mnogi so se tako spraševali, kako bo Ecobeton zmogel takšno plačilo granulata. Potem se je pritožilo podjetje Veltrag iz Prebolda in zahtevalo takojšnjo prodajo kamnoloma. Direktorja Veltraga Boštjana Vebra smo vprašali, zakaj so se pritožili, glede na to, da niso ločitveni upnik in si iz prodaje kamnoloma ne morejo ničesar obetati ter da je taka poteza nerazumljiva, je Veber odgovoril: »Jaz tudi ne razumem, zakaj sem v stečaju CM Celje izgubil 100.000 evrov. Pritožili smo se, ker smo upnik.« Ali so se o pritožbi pogovarjali z Ecobetonom, pa je odgovoril: »Načeloma ne.« V Ecobetonu komentarjev ne dajejo.
Ne glede na to, kako bo o pritožbi Veltraga odločilo višje sodišče, pa bo stečajna upraviteljica prodajo kamnoloma poskušala izpeljati čim prej. Se pa mora strinjati tudi upniški odbor, ki o prodaji kamnoloma (tokrat) še ni odločal.
Sisingerjeva želi kamnolom prodati kljub pravdi, ki jo je zoper CM Celje v stečaju sprožila država zaradi ugotovitve lastninske pravice na več kot polovici kamnoloma. »Pridobljeno pravno mnenje pravi, da kamnolom lahko prodamo, moramo pa zadržati kupnino. Če bo sodišče glede lastninske pravice odločilo v prid državi, bomo kupcu povrnili ta del kupnine. Mora pa biti kupcem znano, da je del kamnoloma pod vprašajem,« je pojasnila Sisingerjeva. Pravda za dobro polovico zemljišč je začasno prekinjena, celjsko okrožno sodišče bo namreč počakalo na odločitev ustavnega sodišča, ki odloča o podobni zadevi.
»Pritožbe nisem pričakovala, prišla pa je en dan pred pravnomočnostjo soglasja o rudarjenju. Če je višje sodišče ne bo rešilo v dveh mesecih, bom morala razmišljati o tem, kaj bom storila s koncesijo, ali jo bo moral CM Celje v stečaju vrniti,« je pojasnila stečajna upraviteljica Milena Sisinger. Da je rudarjenje, torej koriščenje kamnoloma nujno, je Sisingerjeva poudarjala ves čas, predvsem zaradi plačila stroškov stečajnega postopka, poleg tega je bilo v stečajnem postopku ocenjeno, da je delujoč kamnolom vreden 15,3 milijona evrov, nedelujoč pa milijon evrov.
Astronomska cena granulata na dražbi
Pogodbo z Ecobetonom je Sisingerjeva sklenila na novo po tem, ko je morala zaradi tožb družbe VOC Celje izpeljati novo dražbo za rudarjenje. VOC Celje je ena od družb VOC Ekologije, katere lastnika sta družina Moškotevc in Simona Okorn, partnerka nekdanjega prvega moža propadlega Cestnega podjetja Maribor Janeza Škoberneta. VOC Celje je držal obljubo in se je po opravljeni dražbi za izvajanje rudarskih del v kamnolomu odpovedal vsem odprtim tožbam zoper CM Celje v stečaju. Prav VOC Celje in Ecobeton sta na dražbi ponudila največ za rudarjenje, na koncu je zmagal Ecobeton s ceno 15,95 evra za vsako tono odpeljanega manjšega granulata. Na trgu naj bi bila še vzdržna cena šest evrov za tono, prej je v Veliki Pirešici veljala cena 3,52 evra za tak granulat.
Preberite še:
Bitka za donosni kamnolom v Veliki Pirešici
Sodišče bo odločilo, ali bodo v kamnolomu še brneli stroji
Bitka za donosni kamnolom v Veliki Pirešici
Sodišče bo odločilo, ali bodo v kamnolomu še brneli stroji
Mnogi so se tako spraševali, kako bo Ecobeton zmogel takšno plačilo granulata. Potem se je pritožilo podjetje Veltrag iz Prebolda in zahtevalo takojšnjo prodajo kamnoloma. Direktorja Veltraga Boštjana Vebra smo vprašali, zakaj so se pritožili, glede na to, da niso ločitveni upnik in si iz prodaje kamnoloma ne morejo ničesar obetati ter da je taka poteza nerazumljiva, je Veber odgovoril: »Jaz tudi ne razumem, zakaj sem v stečaju CM Celje izgubil 100.000 evrov. Pritožili smo se, ker smo upnik.« Ali so se o pritožbi pogovarjali z Ecobetonom, pa je odgovoril: »Načeloma ne.« V Ecobetonu komentarjev ne dajejo.
Vendarle prodaja?
Ne glede na to, kako bo o pritožbi Veltraga odločilo višje sodišče, pa bo stečajna upraviteljica prodajo kamnoloma poskušala izpeljati čim prej. Se pa mora strinjati tudi upniški odbor, ki o prodaji kamnoloma (tokrat) še ni odločal.
Sisingerjeva želi kamnolom prodati kljub pravdi, ki jo je zoper CM Celje v stečaju sprožila država zaradi ugotovitve lastninske pravice na več kot polovici kamnoloma. »Pridobljeno pravno mnenje pravi, da kamnolom lahko prodamo, moramo pa zadržati kupnino. Če bo sodišče glede lastninske pravice odločilo v prid državi, bomo kupcu povrnili ta del kupnine. Mora pa biti kupcem znano, da je del kamnoloma pod vprašajem,« je pojasnila Sisingerjeva. Pravda za dobro polovico zemljišč je začasno prekinjena, celjsko okrožno sodišče bo namreč počakalo na odločitev ustavnega sodišča, ki odloča o podobni zadevi.
