Katerim bankam v Sloveniji se obetajo novi lastniki
Banke, pri katerih je mogoče pričakovati lastniške spremembe, imajo več kot 70-odstotni delež bančnega trga.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Glede na razmere v slovenskem bančnem sistemu in na mednarodnih finančnih trgih se lahko zgodi, da bomo kmalu doživeli skoraj popolno menjavo lastništva bank v Sloveniji. Od prvih petih bank po bilančni vsoti bi lahko štiri dobile nove lastnike.
Od 16 bank in hranilnic bi lahko lastnika zamenjala deseterica bank. Med večjimi bankami, kjer je menjava lastništva malo verjetna, sta obe hčeri italijanskih bančnih skupin banka UniCredit in banka Intesa Sanpaolo. Poleg tega pa še državna SID banka.
Največjo banko v Sloveniji mora država privatizirati, ker je leta 2013 prejela državno pomoč. Skladno z zavezami bi morala biti banka privatizirana že do konca leta 2017. Polemika, za koliko in kako, se je vlekla velik del mandata vlade Mira Cerarja. Prav mogoče bo morala še vlada v odhodu začeti nov prodajni postopek. NLB je lani imela več kot 200 milijonov evrov čistega dobička. Gre za dosežek, ki ga letos skoraj gotovo ne bo ponovila, saj ga je napihnila odprava rezervacij. Poleg politične volje so ovira privatizaciji še devizne vloge hrvaških varčevalcev. A odlašanje s privatizacijo bi lahko povzročilo krčenje bančne aktivnosti in vračilo državne pomoči. Tudi to zadnje bi verjetno pripeljalo do vstopa novega večinskega lastnika, saj bi se morala NLB dokapitalizirati. Koliko bo država iztržila za banko, ki je imela konec minulega leta 1,65 milijarde evrov kapitala, je odvisno tudi od tega, kako dolgo bo država omahovala s prodajo in kako bo prodaja predvidoma 75-odstotnega deleža izpeljana.
Abanka Vipa je lani že občutila, da se zlati časi vračila preobsežnih rezervacij in slabitev končujejo. Čisti dobiček tretje največje bančne skupine v Sloveniji se je zmanjšal za skoraj polovico in dosegel 41,6 milijona evrov. Predlani je banka odpravila za 30 milijonov evrov rezervacij in slabitev, lani pa le še tri milijone evrov. Država se je zavezala Abanko privatizirati do sredine prihodnjega leta.
Lastništvo Gorenjske banke bo, kot kaže, začasno še bolj državno, potem ko je, kot kaže, spodletela prodaja AIK banki.
A prav lahko se zgodi, da bo imela država s svojimi počasnimi postopki privatizacije kar nekaj konkurence. Tudi sklada zasebnega kapitala Apollo in Advent, ki sta lastnika večine NKBM oziroma avstrijske Addiko, sta dosegla razmere, v katerih verjetno že razmišljata o prodaji.
NKBM je lani ustvarila 48,3 milijona evrov čistega dobička. Od tega so 14,8 milijona evrov dodale odprave slabitev in rezervacij. V banki so zdaj združene tri nekdanje banke, poleg NKBM še Poštna banka Slovenije in Reiffeisen banka. Čiščenje bančnega portfelja je večinoma končano. Banka še ni končala vseh postopkov združevanja in likvidacij hčerinskih lizinških družb. Niti spremembe notranjih poslovnih procesov še niso v celoti izpeljane, vendar vse to nima tolikšnega vpliva, da bi Apollo odlašal s prodajo, če bi presodil, da se bo rast vrednosti banke upočasnila. NKBM letos napoveduje rast, a uprava v svojih načrtih ni postavila konkretnih finančnih ciljev. Obrestna marža se je lani zmanjšala, stroški poslovanja v primerjavi s celotno aktivo banke pa se povečujejo. Apollo ima 80 odstotkov banke, petino pa EBRD.
V podobnem položaju je tudi avstrijska Addiko bank. Tudi ta je v petinski lasti EBRD, preostalih 80 odstotkov pa ima sklad Advent. Skupina, ki je nastala iz nekdanje Hypo Alpe Adria, ima poleg Slovenije hčerinske družbe še na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in BiH. Skupina je lani ustvarila 41,6 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je še predlani poslovala z izgubo. V nasprotju z NKBM je poslovni del prestrukturiranja še v bolj začetni fazi, tako da je tudi več možnosti za izboljšanje rezultata. Tudi k dobičku Addiko so lani 15,1 milijona evrov dodale odprave slabitev in rezervacij. Skupina je imela konec preteklega leta 6,5 milijarde evrov premoženja. Depoziti naraščajo, dana posojila pa so se lani celo nekoliko zmanjšala. Tudi kapital skupine se je nekoliko skrčil. Glede na razmere, v katerih banka deluje, in glede na razmere na finančnih trgih je povsem mogoče, da bo Advent že iskal strateškega kupca, ki bi dokončal proces prestrukturiranja. Slovenska hči Addiko je lani ustvarila 19 milijonov evrov čistega dobička in je ena redkih bank v Sloveniji, ki ji je lani uspelo povečati tudi čiste obresti.
Lastniške spremembe že doživlja tudi Deželna banka Slovenije. Letos je v lastništvo vstopila Skupina Prva, ki se je s Kapitalsko zadrugo dogovorila o nakupu četrtine banke. Kapitalska zadruga je ohranila 21 odstotkov v svoji lasti. Ni pa znano, kaj bo z okoli 27 odstotkov banke, ki jih prodaja konzorcij skladov in podjetij pod okriljem KD Group. Iz sklicev skupščin je videti, da med lastniki poteka boj za prevlado banke.
Nove lastnike bi lahko dobili tudi dve banki v tuji lasti, ki imata formalno trdne lastnike. SKB je v lasti francoske Société Générale, ki pa se je pred dvema letoma umaknila iz Hrvaške, tako da je SKB ostala neke vrste osamelec v regiji. SKB je četrta največja banka v Sloveniji z okoli 3,2 milijarde evrov bilančne vsote. Lani ji je uspelo opazno povečati posojilni portfelj, predvsem z dajanjem stanovanjskih posojil. A čisti dobiček banke se je zmanjšal za skoraj tretjino in je znašal 43,4 milijona evrov. Upad je večinoma posledica manjših odprav slabitev in rezervacij.
Povsem drugačen vzrok za morebitno prodajo tiči pri Sberbank. Slovenska hči je v lasti Sberbank Europe s sedežem v Avstriji. A končni ruski lastniki imajo kar nekaj težav zaradi sankcij EU proti Rusiji. Zato bi se lahko Rusi umaknili iz Evrope. V tem primeru bi prodali celotno skupino. Opozarjamo, da je prodaja SKB in Sberbank poslovna odločitev lastnikov in da za zdaj ni bilo nobenih konkretnih potez v smeri prodaje. Gre izključno za naša ugibanja.
Treba je omeniti še verjetne lastniške premike v dveh hranilnicah. Hranilnico Lon si po neuradnih podatkih kupci že ogledujejo, kaj več pa bo znanega po dokapitalizaciji konec meseca. Najmanjša hranilnica v Sloveniji Primorska hranilnica pa bi po nedavni spremembi imena iz Hranilnica Vipava tudi lahko pristala v rokah novih lastnikov, ki bi ji dali večjo regionalno moč.
Od 16 bank in hranilnic bi lahko lastnika zamenjala deseterica bank. Med večjimi bankami, kjer je menjava lastništva malo verjetna, sta obe hčeri italijanskih bančnih skupin banka UniCredit in banka Intesa Sanpaolo. Poleg tega pa še državna SID banka.
Zavlačevanje z NLB
Največjo banko v Sloveniji mora država privatizirati, ker je leta 2013 prejela državno pomoč. Skladno z zavezami bi morala biti banka privatizirana že do konca leta 2017. Polemika, za koliko in kako, se je vlekla velik del mandata vlade Mira Cerarja. Prav mogoče bo morala še vlada v odhodu začeti nov prodajni postopek. NLB je lani imela več kot 200 milijonov evrov čistega dobička. Gre za dosežek, ki ga letos skoraj gotovo ne bo ponovila, saj ga je napihnila odprava rezervacij. Poleg politične volje so ovira privatizaciji še devizne vloge hrvaških varčevalcev. A odlašanje s privatizacijo bi lahko povzročilo krčenje bančne aktivnosti in vračilo državne pomoči. Tudi to zadnje bi verjetno pripeljalo do vstopa novega večinskega lastnika, saj bi se morala NLB dokapitalizirati. Koliko bo država iztržila za banko, ki je imela konec minulega leta 1,65 milijarde evrov kapitala, je odvisno tudi od tega, kako dolgo bo država omahovala s prodajo in kako bo prodaja predvidoma 75-odstotnega deleža izpeljana.
Kaj vse je lahko naprodaj
Dobiček Abanke lani navzdol
Abanka Vipa je lani že občutila, da se zlati časi vračila preobsežnih rezervacij in slabitev končujejo. Čisti dobiček tretje največje bančne skupine v Sloveniji se je zmanjšal za skoraj polovico in dosegel 41,6 milijona evrov. Predlani je banka odpravila za 30 milijonov evrov rezervacij in slabitev, lani pa le še tri milijone evrov. Država se je zavezala Abanko privatizirati do sredine prihodnjega leta.
AIK brez Gorenjske banke
Lastništvo Gorenjske banke bo, kot kaže, začasno še bolj državno, potem ko je, kot kaže, spodletela prodaja AIK banki.
A prav lahko se zgodi, da bo imela država s svojimi počasnimi postopki privatizacije kar nekaj konkurence. Tudi sklada zasebnega kapitala Apollo in Advent, ki sta lastnika večine NKBM oziroma avstrijske Addiko, sta dosegla razmere, v katerih verjetno že razmišljata o prodaji.
NKBM v drugem krogu
NKBM je lani ustvarila 48,3 milijona evrov čistega dobička. Od tega so 14,8 milijona evrov dodale odprave slabitev in rezervacij. V banki so zdaj združene tri nekdanje banke, poleg NKBM še Poštna banka Slovenije in Reiffeisen banka. Čiščenje bančnega portfelja je večinoma končano. Banka še ni končala vseh postopkov združevanja in likvidacij hčerinskih lizinških družb. Niti spremembe notranjih poslovnih procesov še niso v celoti izpeljane, vendar vse to nima tolikšnega vpliva, da bi Apollo odlašal s prodajo, če bi presodil, da se bo rast vrednosti banke upočasnila. NKBM letos napoveduje rast, a uprava v svojih načrtih ni postavila konkretnih finančnih ciljev. Obrestna marža se je lani zmanjšala, stroški poslovanja v primerjavi s celotno aktivo banke pa se povečujejo. Apollo ima 80 odstotkov banke, petino pa EBRD.
Addiko splezal iz izgube
V podobnem položaju je tudi avstrijska Addiko bank. Tudi ta je v petinski lasti EBRD, preostalih 80 odstotkov pa ima sklad Advent. Skupina, ki je nastala iz nekdanje Hypo Alpe Adria, ima poleg Slovenije hčerinske družbe še na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in BiH. Skupina je lani ustvarila 41,6 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je še predlani poslovala z izgubo. V nasprotju z NKBM je poslovni del prestrukturiranja še v bolj začetni fazi, tako da je tudi več možnosti za izboljšanje rezultata. Tudi k dobičku Addiko so lani 15,1 milijona evrov dodale odprave slabitev in rezervacij. Skupina je imela konec preteklega leta 6,5 milijarde evrov premoženja. Depoziti naraščajo, dana posojila pa so se lani celo nekoliko zmanjšala. Tudi kapital skupine se je nekoliko skrčil. Glede na razmere, v katerih banka deluje, in glede na razmere na finančnih trgih je povsem mogoče, da bo Advent že iskal strateškega kupca, ki bi dokončal proces prestrukturiranja. Slovenska hči Addiko je lani ustvarila 19 milijonov evrov čistega dobička in je ena redkih bank v Sloveniji, ki ji je lani uspelo povečati tudi čiste obresti.
Okopi okoli DBS
Lastniške spremembe že doživlja tudi Deželna banka Slovenije. Letos je v lastništvo vstopila Skupina Prva, ki se je s Kapitalsko zadrugo dogovorila o nakupu četrtine banke. Kapitalska zadruga je ohranila 21 odstotkov v svoji lasti. Ni pa znano, kaj bo z okoli 27 odstotkov banke, ki jih prodaja konzorcij skladov in podjetij pod okriljem KD Group. Iz sklicev skupščin je videti, da med lastniki poteka boj za prevlado banke.
Francoska in ruska uganka
Nove lastnike bi lahko dobili tudi dve banki v tuji lasti, ki imata formalno trdne lastnike. SKB je v lasti francoske Société Générale, ki pa se je pred dvema letoma umaknila iz Hrvaške, tako da je SKB ostala neke vrste osamelec v regiji. SKB je četrta največja banka v Sloveniji z okoli 3,2 milijarde evrov bilančne vsote. Lani ji je uspelo opazno povečati posojilni portfelj, predvsem z dajanjem stanovanjskih posojil. A čisti dobiček banke se je zmanjšal za skoraj tretjino in je znašal 43,4 milijona evrov. Upad je večinoma posledica manjših odprav slabitev in rezervacij.
Povsem drugačen vzrok za morebitno prodajo tiči pri Sberbank. Slovenska hči je v lasti Sberbank Europe s sedežem v Avstriji. A končni ruski lastniki imajo kar nekaj težav zaradi sankcij EU proti Rusiji. Zato bi se lahko Rusi umaknili iz Evrope. V tem primeru bi prodali celotno skupino. Opozarjamo, da je prodaja SKB in Sberbank poslovna odločitev lastnikov in da za zdaj ni bilo nobenih konkretnih potez v smeri prodaje. Gre izključno za naša ugibanja.
Lon s svežim denarjem
Treba je omeniti še verjetne lastniške premike v dveh hranilnicah. Hranilnico Lon si po neuradnih podatkih kupci že ogledujejo, kaj več pa bo znanega po dokapitalizaciji konec meseca. Najmanjša hranilnica v Sloveniji Primorska hranilnica pa bi po nedavni spremembi imena iz Hranilnica Vipava tudi lahko pristala v rokah novih lastnikov, ki bi ji dali večjo regionalno moč.
