Predstavitvena informacija

Konkurenčni na trgu zelenega gospodarstva

Preverite, kako nam pri tem lahko pomagajo standardi.
Fotografija: Vsi soustvarjamo svojo prihodnost in od nas je odvisen nadaljnji potek dogodkov.  FOTO: Bureau Veritas
Odpri galerijo
Vsi soustvarjamo svojo prihodnost in od nas je odvisen nadaljnji potek dogodkov.  FOTO: Bureau Veritas

Definicija trajnostnega razvoja, na katerem temelji zeleno gospodarstvo, je razumljiva; način življenja, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Gre za sožitje treh ključnih stebrov: gospodarskega razvoja, varovanja okolja in družbene odgovornosti; za delovanje, ki si prizadeva vzdrževati ravnotežje med tremi stebri in vodi k ravnovesju v družbi in naravi.

FOTO: Bureau Veritas
FOTO: Bureau Veritas


Vsi soustvarjamo svojo prihodnost in od nas je odvisen nadaljnji potek dogodkov. Toda, kako to doseči? Zadeve se je treba lotiti večplastno. Ena izmed priložnosti je, da uveljavljamo to zavest skozi izobraževalne procese. Potem lahko govorimo o dvigu zavesti, da tak način življenja soustvarja vsak posameznik sam, s svojim ravnanjem: da varčuje z energijo; ne onesnažuje okolja; kupuje le, kar resnično potrebuje; se vede skrajno skrbno in spoštljivo do okolja in do naravnih virov in da se vsak od nas zaveda resnosti stanja in svoje odgovornosti do življenja na tem planetu.
 
Zelo pomembno je, da se tudi organizacije vedejo trajnostno, saj je vsako podjetje del družbe kot celote. Zaradi tega mora biti trajnostni vidik nujni sestavni del strategije razvoja organizacije.
 
Trajnostne strategije so se do zdaj osredotočale na okoljske in družbene vplive, o stroških in koristih za ugled pa so bili obveščeni ustrezni deležniki. Danes gredo nekatere organizacije dlje, saj njihove strategije trajnostnega razvoja temeljijo na premiku proti krožnemu gospodarstvu, sestavnemu konceptu zelenega gospodarstva.

FOTO: Bureau Veritas
FOTO: Bureau Veritas

 

Krožno gospodarstvo

 
Pri krožnem gospodarstvu govorimo o modelu obnovljive energije, v katerem se viri ohranjajo, vmesni izdelki znova uporabljajo, odpadki pa reciklirajo, tako da izdelki dosegajo svojo maksimalno vrednost. Izdelki se poskušajo čim dlje zadržati v uporabi in s tem posledično zmanjšati prekomerno porabo surovin in množično količino odpadkov. Na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine; vsakemu damo še možnost, s čimer po eni strani zmanjšujemo količino odpadkov, po drugi pa prihranimo pri vhodnih surovinah.
 
Krožno gospodarstvo je lahko za organizacije izziv, saj od njih zahteva vnovičen premislek o smotrnosti obstoječih linearnih poslovnih modelov, ki ustvarjajo odpadke v vsaki fazi proizvodnje in porabe, pa tudi nove veščine za načrtovanje izdelkov in procesov. Ključna pri vpeljevanju modela krožnega gospodarstva je faza načrtovanja produkta. Ta mora biti zasnovan tako, da omogoča čim bolj enostavno ponovno rabo v sekundarnem in morda celo terciarnem življenjskem ciklu.

 
Standardi in modeli poslovanja, ki organizacijam pomagajo pri ohranjanju konkurenčnosti na trgu zelenega gospodarstva

 
Na izbiro imamo paleto različnih standardov in smernic, ki organizacijam pomagajo, da se s primerno hitrostjo lotijo tako posameznih procesov kakor tudi celotnih poslovnih modelov. Standardi razkrivajo probleme v dobavni verigi in izboljšujejo transparentnost. Pri prehodu na zeleno gospodarstvo lahko organizacije standarde uvajajo po naslednjih korakih.

FOTO: Bureau Veritas
FOTO: Bureau Veritas

 

Korak 1: Prepoznavanje priložnosti v obstoječi dobavni verigi


Da bi se organizacije premaknile iz linearne dobavne verige v verigo zaprtega kroga, morajo oceniti svoje materiale in dobavitelje. S tem prepoznajo potencialne priložnosti za ponovno uporabo in se držijo dobrih praks industrijske panoge za odgovorno pridobivanje virov.

Eden večjih izzivov je kompleksnost modernih dobavnih verig. Obstajajo specifični sistemi vodenja in certifikacijske sheme za pogosto uporabljene (npr. gozdarske in lesne izdelke) in visoko tvegane materiale (npr. kovine in minerali). Te sheme so oblikovane za boljšo sledljivost in da bi omogočile blagovnim znamkam, da postavijo in spremljajo okoljske in družbene cilje v svojih dobavnih verigah.

FOTO: Bureau Veritas
FOTO: Bureau Veritas


Standardi in metode, ki so nam pri tem v pomoč, so:
  • FSC® in PEFCTM za lesne proizvode,
  • ASI za kovine in kovinske izdelke,
  • REDcert, ISCC, 2BSvs za biogoriva,
  • RSPO, UTZ, DMCC, RJC, zveza deževnih gozdov, BCI itd. za nabavo odgovornih materialov in
  • SMETA za presojo družbene odgovornosti dobavitelja.

Korak 2: Zagotavljanje učinkovite rabe virov – gonilna sila prehoda v zeleno gospodarstvo


Obnovljiva energija je gonilna sila prehoda v zeleno gospodarstvo. Učinkovita raba virov, zlasti kovin in mineralov ter energije in vode, je tesno povezana s poslovnim modelom krožnega gospodarstva. Končni cilj je zapreti zanke v dobavni verigi s pomočjo maksimalne izrabe in ponovne uporabe virov.

Standardi in metode, ki so nam pri tem v pomoč, so:
  • sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, ki spodbuja pogled na izdelke in storitve v življenjskem ciklu;
  • analiza življenjskega cikla izdelka LCA, ki proučuje vpliv izdelkov na okolje v celotnem življenjskem ciklu. LCA igra pomembno vlogo pri načrtovanju in razvoju novih izdelkov;
  • sistem upravljanja energije ISO 50001, ki ga lahko uporabimo za presojo, razumevanje in spremljanje rabe virov z namenom sistematičnega pridobivanja obnovljivih virov energije ter zapiranja vodnih in energijskih zank;
  • emisije toplogrednih plinov: ISO 14064-1, Protokol toplogrednih plinov, EUTS, zelene obveznice in pobuda o podnebnih obveznicah.
 

Korak 3: Ustvarjanje inovacij v dobavni verigi in proizvodnem procesu


Standardi nam bodo v pomoč tudi pri uvajanju radikalnih inovacij v dobavni verigi in proizvodnem procesu. Priložnosti za inovacije se običajno lahko ugotovijo med presojo, ki jo izvedemo pri uvajanju sistemov vodenja, zlasti ISO 14001 s poudarkom na upoštevanju življenjskega cikla izdelkov.

Če z uporabo prepoznanih metodologij razumemo, kje so največji okoljski učinki, lahko opredelimo področja za izboljšanje in znova razmislimo o svojih procesih.

Standardi in metode, ki so nam v pomoč pri uvajanju inovacij:
FOTO: Bureau Veritas
FOTO: Bureau Veritas

 

Korak 4: Razvoj celostnega sistema poslovanja


Zadnji korak nam zagotavlja razvoj celostnega sistema, kamor so vpeta načela zelenega gospodarstva in ki je pogoj za popolno tranzicijo organizacije. Organizacije vključujejo načela krožnega gospodarstva v svoje strategije za trajnostno rast. Pri tem jim pomagajo:
  • strategija trajnostnega razvoja in mednarodna priporočila za družbeno odgovorno poslovanje organizacij: ISO 26000,
  • trajnostno poročanje: GRI, ISAE 3000, AA100, mednarodni standard za zagotavljanje zanesljivosti ISAE 3000, trajnostni računovodski standard SASB.
Trajnostni koncept poslovanja prinaša organizacijam številne prednosti. Zainteresirana javnost in odjemalci želijo, da organizacije s svojim delovanjem izpolnjujejo visoka pričakovanja na trgu povpraševanja. V želji po čim manjšem obremenjevanju okolja, družbeno odgovornem poslovanju, nenehnih izboljšavah ter napredku se odjemalci želijo prepričati, ali organizacija resnično deluje tako, kot se predstavlja. S poslovanjem po mednarodno priznanih standardih, ki ga spremlja in potrjuje zunanja neodvisna kontrolna organizacija, lahko podjetje transparentno dokaže, da je njegovo delovanje skladno z mednarodnimi cilji trajnostnega razvoja.


 

Naročnik oglasne vsebine je Bureau Veritas