Lani so podjetja ustvarila tretjino prihodkov s prodajo v EU

Medijska hiša Delo bo letos že devetič zapored izbirala nove zvezde podjetniškega parketa. Strokovna komisija bo podelila naziv Delova podjetniška zvezda in prestižne kipce enemu izmed petih nominiranih malih in srednjih podjetij (MSP) ter enemu izmed treh nominiranih velikih podjetij. Seveda pa bodo tudi letos svoje favorite izbirali bralci v obeh kategorijah in zmagovalca bosta prejela manjša kipca na gala prireditvi 27. novembra na Brdu pri Kranju.

In kaj kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki je že vsa leta strokovna partnerica omenjenega Delovega projekta? V letu 2024 so gospodarske družbe v Sloveniji ustvarile 6,52 milijarde evrov neto čistega dobička – to je nominalno odstotek manj kot leta 2023, kažejo podatki Ajpesa iz nedavno objavljenega poročila o poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2024 (glej infografike).

Sicer so neto čisti dobiček izkazala vsa področja dejavnosti, na njegovo povečanje pa so, tudi brez podatkov bank, zavarovalnic, družb za upravljanje, investicijskih družb, ki v analizo niso vključeni, najbolj vplivale družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, sledijo družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.

Prihodki so znašali 144,6 milijarde evrov, kar je nominalno na enaki ravni kot v letu 2023, realno pa so dva odstotka nižji. »K skupnim prihodkom so največ prispevale družbe s področja predelovalne dejavnosti, zatem s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti. Večino, kar 98 odstotkov celotnih prihodkov, so pomenili poslovni prihodki, 1,8 odstotka finančni prihodki in 0,2 odstotka drugi prihodki. V strukturi celotnih prihodkov je delež poslovnih manjši za 0,5 odstotne točke, delež prihodkov iz financiranja je večji za 0,6 odstotne točke, delež drugih prihodkov pa je enak,« je še zapisano v poročilu Ajpesa.

Največ poslovnih prihodkov, 80,07 milijarde evrov ali 56,5 odstotka, so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu (kar je odstotek manj kot v letu 2023), s prodajo na trgih EU so jih ustvarile 30,8 odstotka ali 43,6 milijarde (to je tri odstotke manj kot v 2023) in s prodajo na trgih zunaj EU 10,6 odstotka ali dobrih 15 milijard evrov (kar pomeni rast za pet odstotkov).

Poslovanje glede na dejavnost

Področje predelovalnih dejavnosti je bilo lani najpomembnejše področje po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje na tujem trgu in po vrednosti sredstev. Ob tem na Ajpesu poudarjajo, da je 8806 družb s tega področja imelo 35,5 odstotka vseh zaposlenih, ki so s 26,5 odstotka vseh sredstev ustvarili 29,5 odstotka vseh prihodkov in 51 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu.

Kot še pojasnjujejo na Ajpesu, je največ družb, 15.080, s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil; imele so 17,2 odstotka vseh zaposlenih in so s 16,9 odstotka vseh sredstev ustvarile največji delež vseh prihodkov (32,1 odstotka). »Po številu družb je sledilo področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki zajema 14.104 družbe s 6,7 odstotka vseh zaposlenih in 5,1 odstotka vseh prihodkov. Po številu zaposlenih je tretje najpomembnejše področje gradbeništva, ki zajema 8845 družb z 9,7 odstotka vseh zaposlenih in 6,2 odstotka vseh prihodkov.«

Malce višja dodana vrednost

Prav vsa področja dejavnosti so lani ustvarila neto dodano vrednost – z izjemo družb s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter s področja preskrbe z električno energijo, plinom in paro pa so jo, kot so pojasnili na Ajpesu, vsa tudi povečala.

Skupna neto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega je lani znašala 63.780 evrov, kar je nominalno za štiri odstotke in realno za dva odstotka več kot leta 2023. Vzroki za to so, kot navaja sogovornik Miran Vičič, vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu, rast tako absolutne neto dodane vrednosti kot neto dodane vrednosti na zaposlenega, investicije in tudi racionalizacija poslovanja.

Najvišja neto dodana vrednost je bila z malo manj kot 185.000 evri v preskrbi z električno energijo, plinom in paro, z nekaj več kot 128.250 evri sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti, takoj za njimi pa je s skoraj 127.500 evri področje poslovanja z nepremičninami, ki mu sledi rudarstvo s skoraj 98.000 evri.

Sicer je bila neto dodana vrednost na zaposlenega najvišja pri velikih družbah (78.784 evrov), zatem pri srednjih (62.809 evrov), sledijo male (56.901 evro) in mikro družbe (44.508 evrov).

V primerjavi z letom 2023 so jo najbolj povečale družbe s področja predelovalnih dejavnosti (za 464.423 evrov), s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (za 220.094 evrov) in s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (za 198.497 evrov).

Povečuje se število stečajev

Na nekoliko poslabšane razmere pa kaže povečano število stečajev – lani jih je bilo začetih 999, kar je za 127 oziroma 15 odstotkov več kot v letu 2023. V prvih petih mesecih letos pa je bilo začetih 571 postopkov zaradi insolventnosti, od katerih je bilo 446 stečajev, kar je primerljivo z istim obdobjem lani (542 začetih insolventnih postopkov, od tega 440 stečajev). Iz navedenega bi lahko sklepali, da so razmere za poslovanje v prvih letošnjih mesecih primerljive z lanskimi, še navajajo na Ajpesu.

In še splošna ocena

»V grobem bi lahko rekli, da je bilo 2024 leto brez večjih posebnosti. Nestabilne razmere v mednarodnem okolju so se odrazile v zmanjšanju prodaje na trgih EU za 10,6 odstotka in tudi na domačem trgu za 4,4 odstotka, za pet odstotkov višje prodajne prihodke pa so podjetja realizirala na trgu zunaj EU. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je znižala pod deset odstotkov, na 9,3 odstotka. Dobičkonosnost poslovanja se je sicer malenkostno poslabšala, zadolženost in likvidnost ostajata ugodni. Dokaz več, da so gospodarske družbe fleksibilne in se lahko prilagajajo spremenjenim okoliščinam na trgih.«