
Neomejen dostop | že od 14,99€
Sveže meso blagovne znamke Anton nosi tudi oznako Izbrana kakovost – Slovenija. Oznaka, ki potrjuje slovensko poreklo mesa, pomeni, da se je žival rodila in bila vzrejena v Sloveniji, prav tako pa so se vse faze priprave mesa izvedle v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da za celotnim procesom proizvodnje mesa in mesnih izdelkov stoji slovenska agroživilska veriga, trenutno še pod imenom Skupina Farme Ihan – ker v Ihanu nimajo več prašičjih farm, bodo v kratkem izvedli tudi preimenovanje skupine v Skupino Anton.
Skupina združuje celoten proces od reje do predelave – pri svinjskem mesu obvladujejo celoten proces od vzreje pujskov na svojih farmah do pitanja prašičev na slovenskih kmetijah ter predelave. Preskrbo z govejim svežim mesom zagotavljajo z nakupom govedi, ki je bila rojena in vzrejena v Sloveniji, pri čemer sodelujejo s slovenskimi kmetijami in slovenskimi kmetijskimi zadrugami. Sami pridelujejo tudi krmo za živali, obdelujejo namreč več kot 1.650 hektarov kmetijskih zemljišč, na katerih pridelujejo travno in koruzno silažo in različna žita. Tako proizvedeno krmo porabijo za prehrano prašičev in krav molznic. Za ustrezno zdravstveno stanje vseh živali v Skupini pa skrbi njihova lastna veterinarska služba.
Kljub kakovosti in slovenskemu poreklu pa je po besedah direktorja skupine Farme Ihan Mateja Resnika prodajati meso s slovenskim poreklom in v Sloveniji proizvedene mesne izdelke zelo zahtevno. »Cena je za mnoge potrošnike najpomembnejše merilo, ko se odločajo za nakup mesa, zato ima velik del mesnopredelovalne industrije v Sloveniji izziv, kako potrošnika prepričati za nakup mesa slovenskega porekla, ki je dražje od uvoženega. Pri nas smo se odločili, da bomo še naprej svojo identiteto gradili na obvladovanju celotne agroživilske verige, kakovosti, slovenskem poreklu in transparentnosti poslovanja do naših kupcev in drugih deležnikov.«
Farme Ihan ostajajo v slovenski lasti – država jih je v začetku leta 2025 uvrstila med strateške državne naložbe. Ključen prispevek te odločitve je jasna lastniška struktura, ki zdaj omogoča dolgoročno načrtovanje, usmerjeno najprej v stabilizacijo poslovanja in kasneje v rast. Kot strateška državna naložba bodo poleg poslovnofinančnih ciljev zasledovali tudi strateške cilje, ki se navezujejo na ohranjanje in povečevanje prehranske suverenosti Slovenije. Matej Resnik ob tem dodaja: »Prehranska suverenost je širok in kompleksen pojem. Zavedamo se, da s tem, ko je država umestila Skupino Farme Ihan med strateške naložbe, ne bomo rešili tega izziva, lahko pa smo del širšega sistema, v okviru katerega se lahko ohrani in kasneje poveča prehranska suverenost.« Še naprej želijo ostati vodilni na področju prašičereje v Sloveniji in ohraniti značilnosti agroživilske verige, kar med drugim pomeni sodelovanje s kooperanti pri reji prašičev, vzdrževanje odkupa govedi od slovenskih zadrug, kakovostno obdelovanje lastnih kmetijskih površin ter vzdrževanje pomembne infrastrukture za pridelavo in predelavo mesa.
Skupina Farme Ihan je nedavno sprejela Trajnostno poslovno strategijo za obdobje 2025–2030. Kot ključne strateške usmeritve so si zadali, da obdržijo značilnosti agroživilske verige, se osredotočijo na razvoj procesa prašičereje, izvedejo finančno in operativno prestrukturiranje ter krepijo prodajo in prepoznavnost lastne blagovne znamke ANTON. Pomembni strateški usmeritvi sta tudi trajnostno skladno poslovanje in dvig zavzetosti zaposlenih ter ugled delodajalca.
Za doseganje strateških usmeritev bo v prvi fazi potrebna dokapitalizacija, ki jo bo izvedel SDH s pretvorbo terjatev, ki izhajajo še iz DUTB, v višini 4,4 milijona EUR ter z naknadnim vplačilom denarnih sredstev v višini 8 milijonov EUR v kapitalske rezerve.
Za sanacijo trenutnega stanja Skupine ter vzpostavitev temeljev za uspešno in trajnostno poslovanje je po besedah Mateja Resnika do vključno leta 2030 predvidena izvedba investicij v višini nekaj več kot 13 milijonov EUR. Poleg dokapitalizacije SDH bo Skupina v obdobju do leta 2030 zagotovila 6,6 milijona EUR lastnih sredstev, pretežno z najemom kreditov in pridobivanjem nepovratnih sredstev. »Ob uspešni izvedbi vseh projektov pričakujemo, da bomo do konca leta 2030 dvignili donosnost na kapital na pribl. 10 %, EBITDA marži na slabih 7 % in se z dodano vrednostjo na zaposlenega približali 60.000 EUR.«
Farmam Ihan se s tem, ko so postale strateška finančna naložba države, vsekakor obetajo spremembe, pri čemer poudarjajo, da bodo obdržali in razvili vse proizvodne lokacije.
Do leta 2030 bodo največ sredstev namenili obnovi prašičjih in govejih hlevov, vključno s pripadajočo podporno infrastrukturo. Poleg nujnih prilagoditev novim standardom glede dobrobiti živali bodo vlagali tudi v izboljšanje učinkovitosti proizvodnih procesov ter zmanjšanje okoljskih obremenitev.
Pomemben del naložb bo namenjen posodobitvi poljedelske mehanizacije, z namenom izboljšanja kakovosti proizvedene krme, pri čemer bodo sledili načelom preciznega kmetijstva. V delu proizvodnje in predelave mesa bodo posodobili proizvodne linije, digitalizirali proizvodni proces in se postopoma usmerili na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Povečati želijo tudi prepoznavnost blagovne znamke ANTON, pod katero ponujajo sveže meso, ki je izključno slovenskega porekla, in kakovostne mesne izdelke.
Direktor Skupine Farme Ihan pove, da si v očeh potrošnika želijo utrditi podobo zanesljivega in zaupanja vrednega proizvajalca, ki dosledno spoštuje visoke veterinarsko-higienske standarde vzdolž celotne proizvodne verige, upošteva zakonodajo o označevanju porekla in v svoje poslovanje vpeljuje trajnostne prakse v najširšem pomenu besede. »Naš cilj je potrošnikom zagotoviti trajen in stabilen dostop do kakovostnega mesa slovenskega porekla.« Skupina Farme Ihan bo tako ostala slovenska agroživilska veriga, ki se bo dolgoročno zavzemala za to, da bo imel slovenski potrošnik na prodajnih policah vedno na voljo goveje in svinjsko meso slovenskega porekla.
Pri investicijah se sicer spopadajo z izzivi, kot so dolgotrajni postopki za izvedbo rekonstrukcij in gradnjo objektov ter neurejena lastništva določenih nepremičnin. A z usklajenim delovanjem vseh deležnikov verjamejo, da bodo tudi to uspešno rešili. Kljub temu da že danes upoštevajo predpise in smernice v zvezi z dobrobitjo rejnih živali, bodo pri prenovi hlevov upoštevali nove višje standarde, ki jih uvajata EU in Slovenija. Dobrobit živali pridobiva čedalje večji pomen pri razvoju kmetijstva in živinoreje. Potrošniki vse večjo pozornost namenjajo temu, v kakšnih razmerah so bile živali vzrejene, zato bo napredek na področju dobrobiti živali pomembna strateška usmeritev. Pri uresničevanju teh ciljev bo celotna panoga potrebovala izdatno podporo države, tako pri zagotavljanju zadostnih investicijskih spodbud kot pri poenostavitvi postopkov za gradnjo in obnovo hlevov.
Naročnik oglasne vsebine je Farme Ihan – KPM, d. o. o.