Omejevanje kratkoročnega oddajanja v predlogu novega zakona o turizmu, ki zadeva predvsem oddajanje prek spletnih platform, še vedno dviga prah. Potem ko so predlagani rešitvi že nasprotovali najemodajalci, Danes je nov dan – Inštitut za druga vprašanja v svojih pripombah opozarja na škodljive posledice nereguliranega kratkoročnega oddajanja nepremičnin na platformah, kot sta Airbnb in Booking. Mnenja so po neuradnih informacijah menda deljena tudi v koaliciji.

Sobodajalci: Omejevanje najema je neustavno

Predlog zakona, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo pred kratkim dalo v javno razpravo, namreč omejuje kratkotrajno oddajo stanovanj, ki zajema predvsem oddajanje prek spletnih platform, na največ 30 dni na leto, razen če občine določijo drugače. »Na podlagi številnih pogovorov z lokalnimi skupnostmi, turističnim sektorjem in hotelirji bomo pripravili zakon, ki bo omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin na 30 dni, s tem, da bo občinam omogočeno podaljšanje tudi na 365 dni,« je v pogovoru za Delo povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Trajna gospodarska aktivnost

Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja meni, da predlagana rešitev ohranja zmedo iz sedanje ureditve, saj da uporablja dvojno opredelitev pojma sobodajalec, zato pričakujejo jasnejšo ločitev najemodajalcev kot fizičnih in kot pravnih oseb. Poleg tega pozivajo, da naj se oddaja v kratkotrajni najem omeji na fizične osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu nepremičnine za kratkotrajni najem. »Predlog zakona v trenutni obliki ne naslavlja problematičnosti naložb za oddajo, ki zajedajo trg dolgotrajnega najema. Oddajanje nepremičnin na platformi Airbnb in drugih platformah že dolgo ni delitev proste sobe, ležišča ali začasno praznega stanovanja v primarni nepremičnini najemodajalca. Kratkoročni najem predstavlja priložnost za velike zaslužke, posledično pa gre velikokrat za trajno gospodarsko aktivnost,« dodajajo. Kot pojasnjujejo, v Ljubljani ponudniki, ki imajo več kot šest nepremičnin, predstavljajo kar 36 odstotkov trga za kratkoročni najem na Airbnb. Inštitut bi posameznike, ki želijo oddajati za daljše obdobje ali nimajo prijavljenega prebivališča na naslovu te nepremičnine, obravnaval kot komercialne ponudnike in bi se morali tudi ustrezno registrirati. Pri tem se sklicujejo na primer Avstrije in Amsterdama.

Menijo še, da je treba omogočiti tako zaostritev pogojev za kratkotrajni najem iz občine, kot tudi povečati varovalke glede sproščanja pogojev, ki bodo v rokah občine.

Različni pogledi v koaliciji

Stališča glede predlagane ureditve so po naših informacijah menda različna tudi v koaliciji. Tako naj bi bili v največji koalicijski stranki kritični do tega, da bodo lahko posamezne občine kratkoročno oddajanje raztegnile tudi na celo leto, medtem ko zdaj veljavni zakon fizičnim osebam to dejavnost omejuje na največ pet mesecev. Tako kot inštitut jih skrbi, da bi župani podlegli pritiskom interesnih skupin. Po drugi strani pa je menda slišati tudi nasprotovanja kakršnemu koli omejevanju.

Sobodajalci menijo, da predlagani zakon v več delih ne prestane testa sorazmernosti in nujnosti z vidika ustavnega prava. Kot opozarjajo, predlog zakona zasebnim lastnikom nepremičnin preprečuje, da prosto razpolagajo s svojo zasebno lastnino. Minister Han zatrjuje, da razumejo tudi težave sobodajalcev in da so jih pripravljeni slišati, denimo, pri oddajanju v enostanovanjskih hišah.