Sobodajalci menijo, da predlog novega zakona o gostinstvu, ki posega na področje kratkoročnega oddajanja stanovanj, v več delih grobo krši slovensko ustavo. Predlog zakona, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo nedavno dalo v javno razpravo, namreč omejuje kratkotrajno oddajo stanovanj, ki zajema predvsem airbnb, na največ 30 dni na leto, razen če občine določijo drugače. Sobodajalci še opozarjajo na neusklajenost predloga z deležniki.

Omejitev oddajanja prek airbnb na 30 dni, razen če dovoli občina

Zakon o gostinstvu po oceni zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, Združenja sobodajalcev in Združenja lastnikov nepremičnin Slovenije v več delih ne prestane testa sorazmernosti in nujnosti z vidika ustavnega prava. Kot opozarjajo, predlog zakona zasebnim lastnikom nepremičnin preprečuje, da prosto razpolagajo s svojo zasebno lastnino. Sobodajalci zato sprejetju zakona v takšni obliki nasprotujejo, ker ta ne zajema teže finančnih posledic, ki bi jih sprejetje zakona prineslo. Med posledicami naštevajo izpad prihodkov prizadetih ponudnikov namestitev za krajši čas, prihodkov države od pobrane akontacije na dohodek pravnih oseb, davka na dodano vrednost, vplačane turistične takse, izpad dohodkov in davka na dodano vrednost od vrste spremljajočih storitev, ki jih koristijo gostje kratkoročnih namestitev, ter zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega turizma.

Brez vpliva na cene

Opozarjajo, da kratkoročne namestitve ne vplivajo na ceno stanovanj in najemnin, ampak so pomembni pogoji za gradnjo, cene stavbnih zemljišč, dostopnost posojil in obrestne mere ter kreditna sposobnost prebivalstva, splošna gospodarska situacija v državi ter povsem disfunkcionalna stanovanjska politika, ki se ne loteva bistva problema. »Omeniti velja tudi, da se v Ljubljani v kratkoročni najem oddaja le od dva do tri odstotke stanovanj, kar nima znatnega vpliva na cene nepremičnin,« navajajo.

»Zagotavljanje zadostnega števila stanovanj je naloga države, ne zasebnih lastnikov, in to tako, da se ne posega v ustavno pravico razpolaganja z zasebno lastnino. Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike. Disfunkcionalne odločitve stanovanjske politike ne rešujejo bistva problema, saj življenje v centru mesta ni osnovna človekova pravica, temveč luksuz, ki ima povsod po svetu svojo ceno,« pravi Uroš Buda, predstavnik zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Neuspeh omejitev 

Sobodajalci navajajo primere omejevanja kratkoročne oddaje nepremičnin iz tujine, ki kaže, da se najemnine z večjim številom razpoložljivih najemniških stanovanj ne znižujejo: »Za primer, v ZDA se je v 88 mestih, v katerih so uvedli stroge omejitve za kratkoročne oddaje stanovanj, zmanjšalo število kratkoročnih namestitev za 50 odstotkov, pri tem pa so se najemnine za prebivalce znižale za samo dva odstotka. Žal ne obstajajo nobene študije na ozemlju Republike Slovenije, ki bi potrdile pomembno vzročno povezavo med pomanjkanjem stanovanj in ponudniki kratkoročnih namestitev.«

Zatrjujejo, da kratkotrajne namestitve prinašajo številne prednosti za državo: Sobodajalci so registrirani v registru nastanitvenih enot, opravljajo kategorizacijo, izdajajo davčno potrjene račune ter plačujejo DDV in turistično takso, dohodnino in prispevke, s čimer prispevajo v državno in občinske blagajne ter dajejo delo gostincem, ponudnikom izletov in doživetij ter celi vrsti spremljajočih dejavnosti, razpršenih po vsej Sloveniji.