Lani za četrtino manj prodanih avtomobilov
V Sloveniji so decembrske številke pričakovano slabše, velik je tudi minus za vse leto.
Odpri galerijo
Prodaja avtomobilov se je lani v Sloveniji zmanjšala za četrtino.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Zaradi ukrepov zaprtja je bila prodaja avtomobilov Sloveniji tudi v zadnjem lanskem mesecu pričakovano nizka, konkretno je nazadovala za 35 odstotkov, letni padec prodaje novih avtomobilov pa znaša 24 odstotkov.
Po podatkih analitične družbe Ardi je bilo v letu 2020 v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 53.700 novih avtomobilov, kar je bilo za skoraj četrtino manj kot v letu 2019. Jasno je, da sta skupno številko najbolj navzdol potegnila meseca marec in april ter le nekaj manj še november in december, ko je bila dejavnost prodaje zaradi virusne krize ali povsem ustavljena ali močno upočasnjena. Pri tem je težko reči, koliko sta na slabšo prodajo vplivala tudi splošno vzdušje in gospodarska negotovost, nekoliko zagotovo vsaj v drugem delu leta.
Med znamkami sta bila povsem na vrhu Volkswagen in Renault, nekoliko za njima pa Škoda, samo te tri predstavljajo skupaj kar 40 odstotkov vse prodaje novih avtomobilov v Sloveniji. Med modeli je bil sicer daleč najbolj prodajan Renaultov in tudi Revozov izdelek renault clio. Ta sodi med modele tako imenovanega spodnjega razreda, ki so imeli kot vselej največji, 19-odstotni delež vse prodaje. Močno prisotni so bili še avtomobili spodnjega srednjega razreda (16 odstotkov), med njimi je bila najbolje prodajana škoda octavia. Prav tako pomembne deleže imajo zadnja leta seveda tudi športni terenci, posebej manjši in srednji.
Kaj pa pogoni? Še vedno je bilo največ novih avtomobilov bencinskih, njihov delež je znašal kar 60 odstotkov; dizelskih je bilo 33 odstotkov, samopolnilni hibridi so predstavljali tri odstotke prodaje, podoben je bil delež popolnoma električnih avtomobilov. Zadnjih je bilo konkretno lani na novo registriranih 1647. Je pa bila v množici minusov to edina kategorija z rastjo, njihova prodaja je bila več kot dvakrat večja glede na leto 2019. Prodaja priključnih hibridov je bila nasprotno minimalna, pri nas v nasprotju z električnimi avtomobili zanje ni več državne spodbude.
Pri tem omenimo, da je bila prodaja električnih avtomobilov v nekaterih drugih evropskih državah lani prav tako zelo v porastu. Pogosto je nekakšno merilo največja Nemčija: zanjo bodo uradni podatki o celotnem trgu znani v kratkem, a se ocenjuje, da je trg v letu 2019 nazadoval za petino. Drugače je bilo pač z elektrificiranimi avtomobili, za katere je po podatkih tamkajšnjega zveznega prometnega urada (KBA) že znano, da so jih ob zelo močnem subvencioniranju lani v Nemčiji prodali 395.000, za skoraj 100.000 več kot v letu 2019. Od tega jih je bila polovica popolnoma električnih, druga polovica pa so bili takšni ali drugačni hibridi. Njihov delež v celotni prodaji je skupaj s sicer zelo redkimi vozili na gorivne celice znašal 13 odstotkov.
Po podatkih analitične družbe Ardi je bilo v letu 2020 v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 53.700 novih avtomobilov, kar je bilo za skoraj četrtino manj kot v letu 2019. Jasno je, da sta skupno številko najbolj navzdol potegnila meseca marec in april ter le nekaj manj še november in december, ko je bila dejavnost prodaje zaradi virusne krize ali povsem ustavljena ali močno upočasnjena. Pri tem je težko reči, koliko sta na slabšo prodajo vplivala tudi splošno vzdušje in gospodarska negotovost, nekoliko zagotovo vsaj v drugem delu leta.
Med znamkami sta bila povsem na vrhu Volkswagen in Renault, nekoliko za njima pa Škoda, samo te tri predstavljajo skupaj kar 40 odstotkov vse prodaje novih avtomobilov v Sloveniji. Med modeli je bil sicer daleč najbolj prodajan Renaultov in tudi Revozov izdelek renault clio. Ta sodi med modele tako imenovanega spodnjega razreda, ki so imeli kot vselej največji, 19-odstotni delež vse prodaje. Močno prisotni so bili še avtomobili spodnjega srednjega razreda (16 odstotkov), med njimi je bila najbolje prodajana škoda octavia. Prav tako pomembne deleže imajo zadnja leta seveda tudi športni terenci, posebej manjši in srednji.
Kaj pa pogoni? Še vedno je bilo največ novih avtomobilov bencinskih, njihov delež je znašal kar 60 odstotkov; dizelskih je bilo 33 odstotkov, samopolnilni hibridi so predstavljali tri odstotke prodaje, podoben je bil delež popolnoma električnih avtomobilov. Zadnjih je bilo konkretno lani na novo registriranih 1647. Je pa bila v množici minusov to edina kategorija z rastjo, njihova prodaja je bila več kot dvakrat večja glede na leto 2019. Prodaja priključnih hibridov je bila nasprotno minimalna, pri nas v nasprotju z električnimi avtomobili zanje ni več državne spodbude.
Pri tem omenimo, da je bila prodaja električnih avtomobilov v nekaterih drugih evropskih državah lani prav tako zelo v porastu. Pogosto je nekakšno merilo največja Nemčija: zanjo bodo uradni podatki o celotnem trgu znani v kratkem, a se ocenjuje, da je trg v letu 2019 nazadoval za petino. Drugače je bilo pač z elektrificiranimi avtomobili, za katere je po podatkih tamkajšnjega zveznega prometnega urada (KBA) že znano, da so jih ob zelo močnem subvencioniranju lani v Nemčiji prodali 395.000, za skoraj 100.000 več kot v letu 2019. Od tega jih je bila polovica popolnoma električnih, druga polovica pa so bili takšni ali drugačni hibridi. Njihov delež v celotni prodaji je skupaj s sicer zelo redkimi vozili na gorivne celice znašal 13 odstotkov.
