NLB je ukrepe Banke Slovenije poslala v presojo ustavnemu sodišču

V naši največji banki verjamejo, da bo njihova pobuda glede omejevanja potrošniških posojil obravnavana prednostno »zaradi vpliva na kakovost življenja slovenskega prebivalstva«.
Fotografija: V NLB ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi Banke Slovenije uvedeni prenagljeno. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
V NLB ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi Banke Slovenije uvedeni prenagljeno. FOTO: Jure Eržen

Ljubljana - NLB je »po intenzivnem spremljanju gibanja obsega kreditiranja in števila kreditnih poslov ter temeljitem premisleku« vložila pobuda za presojo ustavnosti makrobonitetnih ukrepov omejevanja kreditiranja prebivalstva, ki jih s 1. novembrom uvedla Banka Slovenije, so sporočili iz naše največje banke.

V NLB verjamejo, da bo ustavno sodišče pobudo obravnavalo prednostno, in sicer zaradi »narave in radikalnega vpliva uvedenih ukrepov na kakovost življenja slovenskega prebivalstva.«

V banki, ki jo vodi Blaž Brodnjak, ugotavljajo, da je je pričakovano in napovedano že prišlo do radikalnega učinka s praktično popolno zaustavitvijo rasti skupnega obsega posojil prebivalstvu. Še posebej pa je akutno dejstvo, da se je število posamičnih posojil in strank dramatično zmanjšalo, kar nakazuje, da je v tem trenutku bistveno manjši del populacije kreditno sposoben v poslovnih bankah tudi za povsem običajne, namenske posojilne posle.

V NLB verjamejo, da bo ustavno sodišče pobudo obravnavalo prednostno, in sicer zaradi »narave in radikalnega vpliva uvedenih ukrepov na kakovost življenja slovenskega prebivalstva.« FOTO: Jože Suhadolnik
V NLB verjamejo, da bo ustavno sodišče pobudo obravnavalo prednostno, in sicer zaradi »narave in radikalnega vpliva uvedenih ukrepov na kakovost življenja slovenskega prebivalstva.« FOTO: Jože Suhadolnik


V NLB tudi težko razumejo, da so bili ukrepi uvedeni »nepredvidljivo čez noč, praktično sredi trženjskih kampanj posamičnih bank na področju potrošniških posojil in digitalne prodaje, v katere je vloženega veliko časa in denarja, njihovi učinki pa se zaradi nezmožnosti takojšnje prilagoditve kreditnega procesa preko digitalnih poti izničijo, s čimer nastane ekonomska škoda, saj se v primeru predvidenih tovrstnih ukrepov take kampanje ne bi pripravile in izvedle.«

Posledično v NLB ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi Banke Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, uvedeni »prenagljeno in v preveč radikalni obliki ter bi jih bilo potrebno umakniti, morebitne anomalije s strani posamičnih tržnih udeležencev pa nagovoriti z ustrezno usmerjenimi posamičnimi in ne s sistemskimi ukrepi.«

Preberite še:

Komentarji: