Globalni delniški trgi so v bikovskem trendu vse od oktobra leta 2022. V tem času so razviti trgi, merjeno v evrih, v povprečju pridobili nekaj več kot 35 odstotkov. Glavnina rasti se je zgodila od konca oktobra lani, saj so v tem obdobju trgi pridobili dobrih 25 odstotkov.

Začetek letošnjega leta je tako samo nadaljeval trend iz lanskega leta in do konca marca je globalni delniški indeks razvitih trgov pridobil 12 odstotkov. Za optimizem na delniških trgih v prvem četrtletju so poskrbeli poslovni rezultati podjetij, ki so na krilih umetne inteligence krepko presegli pričakovanja analitikov. Drug del optimizma so pa prispevala »pričakovanja« o začetku nižanja obrestnih mer v prvi polovici leta, kajti inflacijska pričakovanja v Evropi in v ZDA so se počasi a vztrajno nižala.

Potem pa je v aprilu sledil kratkoročni obrat trenda na delniških indeksih, ki so izgubili slabih pet odstotkov vrednosti. Gospodarski podatki, objavljeni v aprilu, so bili zmerno optimistični in še naprej nakazujejo nadaljevanje gospodarske rasti.

Gospodarstvo se krepi tudi v EU

V ZDA so bile številke zaposlovanja zunaj kmetijskega sektorja nekoliko nižje od pričakovanj, a še vedno robustne, kar podpira poglede na odporno gospodarstvo in hkrati znižuje inflacijska pričakovanja. Ocene rasti BDP v območju z evrom so bile rahlo revidirane navzgor zaradi povečane potrošnje in višjega izvoza.

INFOGRAFIKA: Delo

Tako počasi, a zanesljivo prihajamo v scenarij, kjer ni več groženj za recesijo oziroma tako imenovani mehki pristanek evropskega gospodarstva, kljub slabim rezultatom nemškega gospodarstva. Skladno s stanjem v gospodarstvu so izjave predstavnikov ameriške centralne banke nakazovale zamik morebitnega znižanja obrestnih mer proti koncu letošnjega leta ali celo v prihodnje leto.

April je tudi mesec, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za prvo četrtletje in velikokrat se je že zgodilo, da so delniški trgi ob začetku objav pred bojaznijo zaradi visokih pričakovanj nekoliko zdrsnili. In to se je letos aprila tudi zgodilo, zato so nekaterim vlagateljem začeli zvoniti alarmi, češ da so vrednotenja delnic precenjena, centralne banke »zavlačujejo« z nižanjem obrestnih mer in po letu in pol rasti vrednosti delnic bi lahko bil čas za unovčitev nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Drug del vlagateljev pa je v tem videl samo še eno dobro priložnost za nakup oziroma dokup, predvsem z vidika dolgoročnega časovnega horizonta.

Izidor Jerman, Triglav Skladi Foto Jernej Lasič/Triglav Skladi

Pospešek dobrih rezultatov

V drugi polovici aprila so se delniški trgi znova začeli obračati v pozitivno smer. Glavni razlog za obrat so bili nadpovprečno dobri poslovni rezultati podjetij, ki so tako v prvem četrtletju v povprečju presegli pričakovanja indeksov za dobrih osem odstotkov. Samo v ZDA so dobički podjetij na letni ravni zrasli za več kot sedem odstotkov. Tako so odlični poslovni rezultati povsem zasenčili bojazen pred odločitvijo Feda, da znižanje obrestnih mer morebiti zavleče v prihodnje leto, kajti roko na srce, v danem trenutku glede na stanje v gospodarstvu znižanje obrestnih mer v ZDA niti ni potrebno.

Za nadaljevanje optimizma na delniških trgih smo pa vsi vlagatelji čakali na objavo poslovnih rezultatov vodilnega podjetja na področju umetne inteligence Nvidia. Vse, kar bi bilo slabše od pričakovanj, ki so bila izjemno visoka, bi lahko pomenilo globalno znižanje cen delnic. Po objavi v sredo zvečer je bilo jasno, da ne bo tako, kajti Nvidia je objavila krepko preseganje rezultatov v vseh segmentih poslovanja ob hkratnem zvišanju napovedi do konca leta. Tako Nvidia počasi postaja najpomembnejše podjetje, ki nakazuje smer gibanja delniških indeksov.