Poravnavi v bančnih razlastitvah so naklonjene le redke stranke
Stranke so večinoma so za sodno rešitev zapleta.
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Potem ko je ustavno sodišče zavrnilo pritožbo Banke Slovenije in ECB, se lahko kriminalistična preiskava, povezana s sanacijo bank, nadaljuje. A razlaščeni vlagatelji se bodo, kot kaže, na možnost za uveljavitev morebitne odškodnine še načakali.
Ustavno sodišče je nedavno zavrglo pritožbo Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) zoper sklep okrožnega sodišče v Ljubljani, s katerim je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. To pomeni, da se lahko preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja proti guvernerju Boštjanu Jazbecu in trem njegovim (nekdanjim) sodelavcem nadaljuje, kar pa še ne prinaša rešitve za razlaščene imentnike delnic in podrejenih obveznic saniranih bank.
Ti že od jeseni 2016 zamanj čakajo, da bodo dobili možnost pravnega sredstva oziroma vložitve odškodninske tožbe, kot je to zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče. Odhajajoča vlada je sicer pripravila predlog zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev, a ga poslanci zaradi številnih pripomb sprva niso sprejeli, zdaj pa so jih prehitele še volitve.
Večina za sodno rešitev
Ker je jasno, da utegnejo biti sodni postopki v tem primeru dolgotrajni in dragi, se razlaščeni vlagatelji že nekaj časa zavzemajo za poravnavo, kar je nedavno predlagal celo svetovalec predsednika republike France Arhar, vendar odhajajoča vlada za to ni izkazala posluha. Vse pa kaže, da tudi z novo ne bo veliko drugače, saj večina strank odgovarja, da je reševanje tega vprašanja treba prepustiti sodišču, izjema je le NSi, kjer bi bili pripravljeni na poravnavo, te možnosti pa ne zavrača niti Levica.
SDS in SD odgovarjata, da je treba sprejeti zakon, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča in razlaščencem zagotovil sodno varstvo. Seveda je vprašanje, ali bo nova vlada le posvojila že pripravljen zakon ali bo pripravila svojega, kar bo njegov sprejem še oddaljilo. V SLS so prepričani, da je sanacija NLB z javnim denarjem de facto pomenila njen stečaj, v katerem so vlagatelji izgubili svoje naložbe, zato spreminjanje sedanjega stanja pomenilo prelivanje denarja davkoplačevalcem v »privatne žepe določene elite«. V Levici pa bi najprej izvedli sistemsko preiskavo bank, da bi se ugotovilo, kakšen je bil v resnici kapitalski primanjkljaj bank. V tej stranki namreč dvomijo, da je bil primankljaj tolikšen, kot so pokazali stresni testi.
Za slabo milijardo izbrisov
Prav ugotovljeni primanjkljaj je bil razlog, da je bilo v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe.
Vse skupaj bi se lahko razpletlo tudi drugače, če bo omenjena kriminalistična preiskava morebiti pripeljala do ugotovitev, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. Celo čakajoči predlog zakona odhajajoče vlade predvideva, da v tem primeru za vložitev tožbe ne bo obvezna uporaba tega zakona, kar bi sicer veljalo z vse odškodninske tožbe.
Ustavno sodišče je nedavno zavrglo pritožbo Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) zoper sklep okrožnega sodišče v Ljubljani, s katerim je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. To pomeni, da se lahko preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja proti guvernerju Boštjanu Jazbecu in trem njegovim (nekdanjim) sodelavcem nadaljuje, kar pa še ne prinaša rešitve za razlaščene imentnike delnic in podrejenih obveznic saniranih bank.
Ti že od jeseni 2016 zamanj čakajo, da bodo dobili možnost pravnega sredstva oziroma vložitve odškodninske tožbe, kot je to zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče. Odhajajoča vlada je sicer pripravila predlog zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev, a ga poslanci zaradi številnih pripomb sprva niso sprejeli, zdaj pa so jih prehitele še volitve.
Večina za sodno rešitev
Ker je jasno, da utegnejo biti sodni postopki v tem primeru dolgotrajni in dragi, se razlaščeni vlagatelji že nekaj časa zavzemajo za poravnavo, kar je nedavno predlagal celo svetovalec predsednika republike France Arhar, vendar odhajajoča vlada za to ni izkazala posluha. Vse pa kaže, da tudi z novo ne bo veliko drugače, saj večina strank odgovarja, da je reševanje tega vprašanja treba prepustiti sodišču, izjema je le NSi, kjer bi bili pripravljeni na poravnavo, te možnosti pa ne zavrača niti Levica.
SDS in SD odgovarjata, da je treba sprejeti zakon, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča in razlaščencem zagotovil sodno varstvo. Seveda je vprašanje, ali bo nova vlada le posvojila že pripravljen zakon ali bo pripravila svojega, kar bo njegov sprejem še oddaljilo. V SLS so prepričani, da je sanacija NLB z javnim denarjem de facto pomenila njen stečaj, v katerem so vlagatelji izgubili svoje naložbe, zato spreminjanje sedanjega stanja pomenilo prelivanje denarja davkoplačevalcem v »privatne žepe določene elite«. V Levici pa bi najprej izvedli sistemsko preiskavo bank, da bi se ugotovilo, kakšen je bil v resnici kapitalski primanjkljaj bank. V tej stranki namreč dvomijo, da je bil primankljaj tolikšen, kot so pokazali stresni testi.
Za slabo milijardo izbrisov
Prav ugotovljeni primanjkljaj je bil razlog, da je bilo v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe.
Vse skupaj bi se lahko razpletlo tudi drugače, če bo omenjena kriminalistična preiskava morebiti pripeljala do ugotovitev, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. Celo čakajoči predlog zakona odhajajoče vlade predvideva, da v tem primeru za vložitev tožbe ne bo obvezna uporaba tega zakona, kar bi sicer veljalo z vse odškodninske tožbe.
