Katere letalske povezave bo subvencionirala država

Pred objavo razpisa za subvencioniranje mora država pridobiti soglasje evropske komisije. Bratuškova je povedala, da je cilj, da bo razpis zunaj 24. marca.
Fotografija: Država bo subvencionirala do 50 odstotkov letališče pristojbine, s čimer bodo te pristojbine tudi na ljubljanskem letališču cenejše kot na preostalih letališčih, ki so jih analizirali, je povedala Alenka Bratušek  FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Država bo subvencionirala do 50 odstotkov letališče pristojbine, s čimer bodo te pristojbine tudi na ljubljanskem letališču cenejše kot na preostalih letališčih, ki so jih analizirali, je povedala Alenka Bratušek  FOTO: Jure Eržen/Delo

Država bo predvidoma 24. marca objavila razpis za subvencioniranje letalskih destinacij, na katerega se bodo lahko prijavili letalski prevozniki. Subvencije bodo prednostno na voljo za lete iz vseh slovenskih letališč na Dunaj, v København, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinke, Bruselj (letališče Charleroi), Skopje, Prago in Berlin. Za zdaj še ni znano, kdaj ter na katera letališča bodo letalski prevozniki leteli na novo ali pogosteje.

Te destinacije predvideva program za večjo letalsko povezljivost, ki sta ga včeraj predstavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za gospodarstvo Matjaž Han. Država bo subvencionirala do 50 odstotkov letališke pristojbine, s čimer bodo te pristojbine tudi na ljubljanskem letališču cenejše kot na preostalih letališčih, ki so jih analizirali, je povedala Alenka Bratušek. Za subvencije bodo namenili 5,6 milijona na leto v prihodnjih treh letih oziroma 16,8 milijona evrov skupaj.

Soglasje k tej državni pomoči mora dati še Evropska komisija. Bratuškova to pričakuje ta mesec, tako da bi razpis, ki bo odprt 30 dni, objavili 24. marca. S tem ukrepom tako država ne bo ulovila začetka poletne sezone, kar je bil prvotni cilj ministrstva. Kdaj lahko pričakujemo, da se bo ukrep udejanjil v novih povezavah ali večjemu številu letov? Upamo, da čim prej, je pa to odvisno od prevoznikov, je dejala ministrica. Želeli bi, da bi bil ukrep hitreje pripravljen, a je svoj čas zahtevala priprava zakona in pridobitev soglasja Bruslja, je še dodala.

Alenka Bratušek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Alenka Bratušek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Državna pomoč se bo lahko dodelila samo, če bo nova letalska linija začela obratovati po vložitvi vloge za pomoč. Letalski prevozniki bodo morali vložiti vlogo za največ dve leti in s pogojem, da linija začne obratovati najpozneje do začetka zimske sezone letenja 2023.

Nekateri letalski prevozniki, denimo Ryanair in Wizz Air, so se že zanimali za možnosti koriščenja subvencij, a kakšen učinek bo državni ukrep prinesel, bo znano ob rezultatih razpisa. Na prednostnem seznamu so tako letališča, ki so pomembnejša kot vozlišča, kot tista, ki bolj služijo končnemu cilju potnikov. Med slednje se uvrščajo Skopje, Praga, Berlin in bruseljsko letališče Charleroi, na katere je lete lani jeseni opustil Wizz Air. Ljubljansko letališče trenutno ni povezano z nobenim od teh mest, kot tudi ne z Dunajem, Københavnom in Madridom, ki so še na prednostnem seznamu.

Gospodarska_letalski_prevozniki Foto Tt Igd
Gospodarska_letalski_prevozniki Foto Tt Igd

image_alt
Državna pomoč privabila Ryanair in Wizz Air

Če denar za lete na destinacije s prednostnega seznama ne bo porabljen, bodo subvencije mogoče za lete v Rim, Stockholm, Oslo, Barcelono, Lizbono, Prištino in Pariz (letališče Orly). Če denar ne bo porabljen niti za te linije, bodo letalski prevozniki za subvencijo lahko kandidirali za vse destinacije v Evropski uniji, na Norveškem, Islandiji in Balkanu, je povedala Bratuškova.

Izteka se razpis za koncesijo na mariborskem letališču

Državne subvencijo bodo mogoče za lete iz vseh treh slovenskih mednarodnih letališč. Pri tem na ministrstvu za infrastrukturo do 25. marca pričakujejo prijave na razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču. Trenutno ima koncesijo na tem državni DRI, to letališče pa bolj ali manj sameva. Bratuškova je poudarila, da ima to mednarodno letališče, za kar licence ni tako preprosto dobiti, zelo veliko neizkoriščenih možnosti, zato še vedo upajo in verjamejo, da jim bo uspelo najti korektnega partnerja, ki bo vedel, kaj z njim v prihodnje početi.

Medtem se promet na ljubljanskem letališču povečuje; v prvih dveh mesecih leta so imeli 62 odstotkov več potnikov kot v istem obdobju lani. A pri okrevanju po propadu Adrie Airways in pandemiji koronavirusne bolezni to letališče močno zaostaja v okrevanju za evropskim povprečjem in je pri tem eno najslabših v Evropski uniji, in sicer tako po številu letov kot številu prepeljanih potnikov. Po številu letalskih povezav pa je Slovenija doživela največji padec med vsemi primerljivi letališči.

Reševanje v dveh korakih

Subvencije prevoznikom so prvi korak pri reševanju letalske povezljivosti, več časa pa je potrebnega za morebitni drugi korak, to je ustanovitev novega nacionalnega prevoznika, je povedala Alenka Bratušek. Glede tega sta s Hanom pojasnila, da pripravljajo poglobljeno analizo, nato pa bo o tem ukrepu odločila vlada. Tudi če ta to idejo podpre, pa bo do same ustanovitve preteklo veliko časa, tudi zaradi pridobivanja evropskega soglasja.

Matjaž Han je povedal, da »brez večje letalske povezljivosti ne moremo imeti dobrega izvoznega in konkurenčnega gospodarstva ter tudi turističnega obiska. Naše gospodarstvo, vključno s turizmom, je odvisno od izvoza. Ko sem prebral podatke s Sursa, me je en pozitivno presenetil, razlika med lani in letos v izvozu zunaj Evrope je bila letos za 84 odstotkov več izvoza. Trend želimo nadaljevati in potrebujemo infrastrukturo, torej letalsko povezavo, ena od glavnih pomoči je tudi letalska povezava.«

Pandemija je vsepovsod po svetu prizadela letalski prevoz, mi pa smo izgubili tudi Adrio, zato je naše ministrstvo takoj pristopilo k podpori letalske povezljivosti, s tako imenovanim subvencioniranjem določenih letalskih linij, mislim, da smo na varni strani, da bo EU dovolila, da program izvedemo, je dejal Han.

Soglasje k tej državni pomoči mora dati še evropska komisija. Bratuškova to pričakuje ta mesec, tako da bi razpis, ki bo odprt 30 dni, objavili 24. marca.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Soglasje k tej državni pomoči mora dati še evropska komisija. Bratuškova to pričakuje ta mesec, tako da bi razpis, ki bo odprt 30 dni, objavili 24. marca.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo

V zadnjih dveh letih smo izvedli dva javna razpisa, v katerih smo podprli 11 letalskih družb, ki so opravile 2600 letov in prepeljale 121.000 potnikov, a to je neki začasen ukrep, poiskati moramo drugo, še pomembnejšo rešitev. »Skupaj bomo pripravili vladno dokumentacijo, program o možnosti vzpostavitve novega letalskega prevoznika, potem se bomo skupaj z vlado odločili, kako naprej, zato je pomembno, da smo vsi zelo aktivni, da sodelujemo, na tak način omogočamo boljšo povezljivost.« Povezave so razdelili na dva dela: direktne in povezave s prometnimi vozlišči za druge povezave. Strokovnjaki so najprej naredili analize, katere so najboljše destinacije za nadaljnje povezave.

»Pomembno je, da se povežemo z Zahodnim Balkanom, zato sem vesel, da je Skopje v tej prvi povezavi, ker so bile tudi nekdaj te povezave najbolj uspešne. Lahko bi našteval, katere države so za nas najpomembnejše za gospodarstvo, denimo Nemčija, Avstrija, pa tudi države tako imenovane regije DACH ter Francija in Italija pa tudi ZDA. Verjamem, da se bodo prevozniki na razpis prijavili,« je dejal Han.

Preberite še: