Pri gospodarskem okrevanju bo ključna vloga bank

Na virtualnem srečanju slovenskih bančnikov v organizaciji ZBS v ospredju družbeno odgovorna vloga bank, bančni sistem pa je za zdaj stabilen in robusten.
Fotografija: Bančniki smo v krizi del rešitve, pomagamo z odlogom plačil in informacijskim kapitalom, je prepričan predsednik nadzornega sveta ZBS Blaž Brodnjak. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Bančniki smo v krizi del rešitve, pomagamo z odlogom plačil in informacijskim kapitalom, je prepričan predsednik nadzornega sveta ZBS Blaž Brodnjak. FOTO: Roman Šipić

Ljubljana – Združenje bank Slovenije (ZBS) tokrat organizira virtualni dan slovenskih bančnikov na temo družbeno odgovornega razvoja in vloge bank. Bančniki smo v krizi eden pomembnih stebrov družbe, smo del rešitve, pomagamo z odlaganjem plačil, z informacijskim kapitalom, je uvodoma poudaril predsednik nadzornega sveta ZBS Blaž Brodnjak in v zdajšnjih zapletenih razmerah pozval »k dialogu in upoštevanju meritokracije in pravil korporativnega upravljanja, ne pa k delitvi na naše in vaše. Ni važno, kdo je bil na pravi strani leta 1945, važno je, kdo bo na pravi strani leta 2045.«   

S širšimi gospodarskimi razmerami v času pandemije je udeležence seznanil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Letos bo padec globalnega BDP največji v zadnjih 70 letih. V prvem polletju je BDP po različnih državah upadel za od šest do 22 odstotkov, največ v Španiji, vmes je Slovenija s 14 -odstotnim padcem v prvi polovici leta. Razmere se zdaj zaostrujejo iz dneva v dan, drugi val bo upočasnil okrevanje za letos, napovedano okrevanje v 2021 pa bo prestavil v prihodnost, je povedal Vasle.

Ob sprejetih številnih ukrepih fiskalne politike ima denarna politika dvojno vlogo, zagotavljanje likvidnosti in vzdržnosti in stabilnosti zadolževanja. Sprejeti paketi ECB so največji v zadnjih desetletjih, bilančna vsota Evropske centralne banke je zdaj za skoraj 50 odstotkov večja kot pred izbruhom krize in znaša skoraj 20 odstotkov BDP evrskega območja v 2019. Pri nas smo vpeljali moratorij za odplačevanje posojil in jamstveno shemo za dodatno likvidnost podjetij - in pri odlogih je Slovenija po Vasletovih besedah med vodilnimi v evrskem območju. Računa se, da bo zaradi vseh ukrepov v prihodnje skupni kreditni potencial bank večji vrednost med 15 in 18 milijardami evrov, kar so za Slovenijo velike številke. 

Guverner je še izpostavil, da je obdobje pred nami negotovo, nekatera podjetja in panoge te krize ne bodo preživele ali pa bosta po krizi njihovo delovanje realnost drugačna kot pred izbruhom epidemije. Tu bo po Vasletovem mnenju ključna vloga bank. Tveganja so trenutno še obvladljiva, zaradi dobrega položaja bank pred krizo in ukrepov fiskalne in denarne politike. Podjetja so v krizo vstopila bolje pripravljena, bančni sistem je bolje kapitaliziran, likvidnost je večja, izboljševali so se portfelji bank pred krizo. Te razmere se bodo spremenile, povečujejo se tveganja v celotnem gospodarstvu, v bankah se večata dohodkovno in kreditno tveganje. Bankirje je pozval k realističnemu pristopu pri oceni stanja in jim sporočil, da bo v prihodnje nanje naslovil pismo glede pričakovanj za naprej. 


Svilan: SID banka ukrepa, čaka nas naporno leto 2021


Okrevanje po covid krizi bo zelo asimetrično, tako po državah kot podjetjih, banke pa morajo preoblikovati politiko tveganj in pokazati, da so družbeno odgovorne in da lahko pomagajo slovenskemu gospodarstvu in znanosti, je povedal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan in dodal, da bo banka bo naredila vse za ekološko transformacijo. Na vprašanje Dela je Svilan povedal, da so v odgovoru na krizo preoblikovali vse obstoječe programe za likvidnost podjetjem, ponudili so tudi posebne produkte, ki omogočajo podporo raziskavam in razvoju in turizmu itd., zdaj pa skušajo omiliti posledice drugega vala. V zadnjih mesecih so za pomoč gospodarstvu namenili preko 380 milijonov evrov in ob tem pa so zavarovali skoraj milijardo evrov poslov prek izvoznega financiranja.

Napovedovanje, kdaj se bo slovensko gospodarstvo vrnilo na izhodišče in predkrizno raven iz leta je po Svilanovih besedah zelo negotovo, prve ocene so bile, da bo to leta 2022, bo pa to odvisno od razvoja pandemije in še nekaterih dejavnikov. V SID banki razmišljajo o novih inštrumentih v fazi izhoda iz krize, saj se leta 2021 lahko situacija še zaostri, verjeten je vsaj 15-odstotni stečaj pri malih in srednjih podjetjih, zato bo jamstvena shema prišla še prav tudi v letih 2021 in 2022.




 

Komentarji: