Prostor pod soncem, kjer tudi ženskam ni dolgčas

Poklicev, ki bi bili rezervirani samo za moške, je vedno manj. In odličnih inženirk, ki so lahko vzor mladim, vedno več.
Fotografija: Jagoda Tančica iz podjetja Akrapovič je iz strojništva diplomirala na sarajevski univerzi. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Jagoda Tančica iz podjetja Akrapovič je iz strojništva diplomirala na sarajevski univerzi. FOTO: Osebni arhiv

Statistika je znana: v Evropi je na študijih STEM, kar je angleška kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, le dobra četrtina deklet, v Sloveniji samo tretjina. V teh poklicih nedvomno prevladujejo predstavniki močnejšega spola, ženske, ki primejo v roke orodje, merilnike, si na glavo poveznejo čelado in se podajo v tipično »moško« okolje, navadno močno izstopajo.

Vzroke, zakaj se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, bi lahko iskali v več smereh. Morda imajo v družbi premalo (dobrih) zgledov ali pa jim ne znamo razložiti pomembne vloge inženirjev in njihovega prispevka k družbenemu razvoju.

»Nobene potrebe ni, da bi bilo inženirstvo moški svet. Fizičnih omejitev za ženske ni, sama recimo nikoli nisem imela občutka, da nisem enakovredno sprejeta,« pravi Andra Dodič, direktorica tehnologije v poslovni enoti Elektronika in pogoni v podjetju Kolektor Group.

»Lahko da sem imela srečo, a sem bila hkrati tudi sama trmasta, vztrajna in si pridobila zaupanje moških kolegov. To delo mi pač leži, z užitkom ga opravljam, tako da se je očitno vse poklopilo,« pripoveduje diplomirana inženirka elektrotehnike in magistrica znanosti s področja poslovodstva in organizacije. Je ena od desetih nominirank za inženirko leta – s tem izborom bi organizatorji, revija IRT3000 s partnerji, radi opozorili na problem »nevidnosti« inženirk v družbi.

»Fizičnih omejitev za ženske ni, sama recimo nisem nikoli imela občutka, da nisem enakovredno sprejeta,« pravi Andra Dodič, direktorica tehnologije v podjetju Kolektor Group. FOTO: Boštjan Berglez
»Fizičnih omejitev za ženske ni, sama recimo nisem nikoli imela občutka, da nisem enakovredno sprejeta,« pravi Andra Dodič, direktorica tehnologije v podjetju Kolektor Group. FOTO: Boštjan Berglez


Znanje, strokovnost in trdo delo


Same inženirke sicer lastno »nevidnost« zanikajo, poudarjajo pa, da so se morale za svoj »inženirski prostor pod soncem« boriti. »Z mojega zornega kota nikoli nismo bile nevidne. Resda smo ženske v manjšini na fakulteti in v gradbeništvu nas je še vedno manj kot moških, toda po mojem mnenju vsak, ki resno in odgovorno opravlja svoje delo, postane viden, ne glede na spol,« pravi Maja Golubovič, odgovorna vodja del v Pomgradu. Je diplomirana inženirka gradbeništva, ki se spoprime z vsakim izzivom.

Maja Golubovič, diplomirana inženirka gradbeništva, ki se spoprime z vsakim izzivom. FOTO: Osebni arhiv
Maja Golubovič, diplomirana inženirka gradbeništva, ki se spoprime z vsakim izzivom. FOTO: Osebni arhiv


»Predvsem na začetku poti se morda od mene kot ženske ni pričakovalo, da poznam vse tehnične detajle in izraze, vendar lahko postaneš viden samo z znanjem, strokovnostjo in trdim delom. Morda pa se ravno pri zadnjem od žensk pričakuje več,« dodaja Golubovičeva, ki je trenutno odgovorna vodja gradbišča na Švedskem, kjer vodi gradnjo stanovanjske soseske s 94 stanovanji.

Andra Dodič na vprašanje, ali so jo kot žensko enakovredno jemali, sicer odgovori pritrdilno, a pristavi: »Se mi pa še vedno zgodi, da me na kakšnem sejmu v Nemčiji zamenjajo za hosteso. Ko ugotovijo, da sem jim v pogovoru kos, po začetnem začudenju steče enakovredna konverzacija.« Na koncu so pomembni le profesionalizem, znanje, odprtost do sprejemanja novih idej.

»Na razvojnem oddelku nas je žensk le okrog 10 odstotkov, a vse so izredno cenjene. Niti za ped ne zaostajajo za moškimi, pri nas dela tudi nekaj doktoric znanosti, ki imajo drugačen način razmišljanja in globino znanja na področjih, ki jih pokrivajo,« Dodičeva na kratko opiše neprecenljiv prispevek pripadnic nežnejšega spola v njenem delovnem okolju.

»Ko se začnejo delo, usklajevanje, organiziranje, se takoj pozabi na kakršnokoli delitev po spolu, še manj na delitev na manj- ali večvredne. Gradbeništvo je vseeno zelo kolegialen poklic, kjer s prispevkom vsakega posameznika nazadnje pridemo do rezultata,« opozarja Maja Golubovič. Na vprašanje, v čem je lepota inženirskega poklica, pa odločno odvrne: »V tem, da ni nikoli dolgčas. Vedno se lahko zgodi nekaj novega in vsaj malo nepredvidljivega, izboljša se kakšna rešitev, izvedba, način dela, vedno se lahko naučiš kaj novega. Končni rezultat dela je praviloma oprijemljiv.«

V Evropi je na študijih STEM le dobra četrtina deklet, v Sloveniji samo tretjina. FOTO: Shutterstock
V Evropi je na študijih STEM le dobra četrtina deklet, v Sloveniji samo tretjina. FOTO: Shutterstock


Uspešne ženske


Pogosto se dogaja, da uspešne ženske v različnih inženirskih poklicih puščajo v ozadju, pa čeprav s svojim znanjem in delom prispevajo k napredku. »Prepričan sem, da je treba še bolj poudariti dejstvo, da tudi v proizvodnih okoljih delujejo zelo sposobne ženske, zato naj se te ne sramujejo svoje vloge, delijo naj jo z javnostjo in se pohvalijo s svojimi dosežki. Brez zgledov se napredek in sprememba ne moreta zgoditi,« Darko Švetak, urednik revije IRT3000, »upravičuje« izbor inženirke leta.

Še ena od nominirank, varilna inženirka v procesni tehnologiji v podjetju Akrapovič, Jagoda Tančica, ki je iz strojništva diplomirala na sarajevski univerzi, v spodbudo mladim ženskam, ki morda omahujejo, ali stopiti na tehnično poklicno pot ali ne, iskreno pove: »Kot mlada inženirka s pomanjkljivim znanjem slovenščine sem prišla na oddelke med približno 50 varilcev. Takrat sem se vprašala, ali bom zmogla – pa ne zaradi njih, ampak zaradi pomanjkanja samozavesti. A je šlo. Vsak dan lažje. Ko enkrat premagaš notranje zavore, se nikoli več ne aktivirajo!«

Komentarji: