Rebalans lanskega proračuna ni bil v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je zavrnilo lansko zahtevo poslancev SDS in NSi in presodilo, da je odločilna srednjeročna uravnoteženost javnih financ.
Odpri galerijo
Ustavno sodišče se je poglobilo v ustavno razlago fiskalnega pravila in presodilo, da lanski proračunski dokumenti niso bili v neskladju z ustavo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Ustavno sodišče je presodilo, da rebalans lanskega državnega proračuna ni bil v neskladju z ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov za leto 2019 so sicer lani spomladi vložili poslanci SDS in NSi, ki so v njih videli kršenje fiskalnega pravila. Celotni izdatki države so bili načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko, so utemeljevali.
Zahteva se je nanašala na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018–2020. Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.
Po oceni ustavnega sodišča je bila v tej zadevi odločilna razlaga 148. člena ustave, ki vsebuje načelo srednjeročne uravnoteženosti. Po presoji sodišča srednjeročnost iz ustavne določbe pomeni dolžnost takega fiskalnega upravljanja in načrtovanja, ki se osredinja na stanje javnih financ skozi celoten ekonomski cikel, in ne samo na tekoče proračunsko leto, in upošteva v vsakem letu trenutno stanje narodnega gospodarstva v ciklu. Srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja je mogoče doseči na več načinov, pri čemer ustava izbiro prepušča zakonodajalcu.
Po mnenju sodišča predlagatelji svojih očitkov proti rebalansu lanskega proračuna niso podali na način, ki bi upošteval navedeno razlago ustavnega fiskalnega pravila in načela srednjeročne uravnoteženosti. Opiral se je izključno na kršitev zakonskega fiskalnega pravila, zato ustavno sodišče ni moglo slediti njihovemu razumevanju ustavnega fiskalnega pravila.
Zahteva se je nanašala na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018–2020. Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.
Po oceni ustavnega sodišča je bila v tej zadevi odločilna razlaga 148. člena ustave, ki vsebuje načelo srednjeročne uravnoteženosti. Po presoji sodišča srednjeročnost iz ustavne določbe pomeni dolžnost takega fiskalnega upravljanja in načrtovanja, ki se osredinja na stanje javnih financ skozi celoten ekonomski cikel, in ne samo na tekoče proračunsko leto, in upošteva v vsakem letu trenutno stanje narodnega gospodarstva v ciklu. Srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja je mogoče doseči na več načinov, pri čemer ustava izbiro prepušča zakonodajalcu.
Po mnenju sodišča predlagatelji svojih očitkov proti rebalansu lanskega proračuna niso podali na način, ki bi upošteval navedeno razlago ustavnega fiskalnega pravila in načela srednjeročne uravnoteženosti. Opiral se je izključno na kršitev zakonskega fiskalnega pravila, zato ustavno sodišče ni moglo slediti njihovemu razumevanju ustavnega fiskalnega pravila.
